URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

N a d o m e s t ni blok Teš 6 v Šoštanju že gradijo, v Ljubljani pa še v e d no teče debata o smotrnosti izgradnje. (Jožef Miklavc) Se je šesti blok otresel dvomov politike? Vlada naj bi se v enem mesecu odločila, ali bo država (ki je stoodstotni lastnik investitorja) nudila poroštvo v višini 4 4 0 milijonov evrov za dokončanje investicije v nadomestni blok v Šoštanju IVAN VIDIC Odbor za gospodarstvo državnega zbora, ki je junija začeto razpravo o projektu gradnje šestega bloka Ter- moelektrarne Šoštanj (Teš) končal v torek v poznih večernih urah, je vlado pozval, naj se najpozneje v enem mesecu odloči o državnem po- roštvu (4450 milijonov evrov) za Teš 6 in odbor seznani s svojo odločitvijo. Za tak sklep je glasovalo dvanajst poslan- cev, proti sta bila le dva. Mnenje, da se projekta ne da več ustaviti, je zmaga- lo, čeprav ob glasnem nasprotovanju. O poroštvu bo, če bo tako predlaga- la vlada, imel zadnjo besedo državni zbor. Gradnja nadomestnega 600-me- gavatnega (ME) bloka Teš je najve- čji investicijski projekt v državi, po noveliranem investicijskem progra- mu, ki naj bi upošteval prav vse stro- ške projekta, naj bi stala 1,3 milijarde evrov. Direktor HSE Matjaž Janežič je poslancem povedal, da je že porablje- nih 416,5 milijona evrov, da so prak- tično vse pogodbe podpisane (od tega le nekaj malega letos in lani) in da je investitor (dejansko je to HSE in ne "uradni" Teš) že februarja črpal 110 milijonov od odobrenih 350 milijonov evrov posojila evropske investicijske banke (EIB), junija letos pa 82,5 mili- jona evrov posojila evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). HSE je primaknil 122 milijonov dokapitali- zacijskega denarja, Teš 14 milijonov evrov lastnih sredstev, skupina HSE pa je dodala še 90 milijonov kredita. Janežič je pojasnil, da je državno po- roštvo porok za preostali del posojila EBRD (117,5 milijona evrov), in hkrati opozoril, da zaradi določil energetske- ga zakona HSE in povezane družbe ne smejo obremenjevati premoženja s hi- potekami. Ker pa je država njihov la- stnik, hkrati pa zakonodajalec, je bilo smiselno in logično pričakovati, da bo za poroštvo poskrbela sama. Janežič je povedal, da se je projekt praktično začel s skupščino HSE v letu 2004, da je vpisan v resolucijo o naci- onalnih razvojnih projektih do leta 2013, da so pristojna ministrstva v za- dnjih letih za šesti blok izdala dvanajst soglasij in drugih listin, da imajo prav- nomočno okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo izdano letos, pa tudi gradbe- no dovoljenje, postopki za pravnomoč- nost pa so trajali pet let, od leta 2006 do letos). Janežič pa tudi direktor Teš Simon Tot in direktor premogovnika Velenje Milan Medved so zatrjevali, da EIB in EBRD ne bi dali 750 milijonov evrov posojila za nekakovosten pro- jekt kljub oporekanju Matevža Fran- geša (SD), da bi banki še bolj gorečno posodili denar za projekte obnovljivih virov energije. Poslancem je Janežič pojasnil, da bi za nadomestilo elek- trične energije iz šestega bloka s sonč- nimi celicami potrebovali 3333 MW sončnih celic, kar bi stalo devet mili- jard evrov in še po milijardo letno v obdobju naslednjih petnajstih let. Vla- ganja v obnovljive vire pa so primerna za države, ki so energetsko samozado- stne, predvsem pa dovolj bogate, da si to lahko privoščijo. Premog iz Šaleške doline, ki ga je dovolj in ki je za termo- elektrarno nove tehnologije prime- ren po kakovosti in ceni, pa je edini domači vir, saj nafta prihaja v državo prek Sermina, zemeljski plin pa prav tako po ceveh iz tujine. Stroški zaustavitve projekta Teš 6 bi dosegli 1,8 milijarde evrov, trdijo investitorji, za revitalizacijo blokov 4 in 5 (peti naj bi po novem projektu ostal v "rezervi" - kot hladni objekt za hude čase) pa bi porabili 450 mili- jonov evrov (pa čeprav je predstavnik civilne iniciative "davkoplačevalci se ne damo" Vili Kovačič zatrjeval, da so številke napačne in da bi revitalizacija stala le sto milijonov evrov). Predstavniki investitorja zatrjujejo, da so izpolnili vse štiri zahteve vlade, da so opravili številne analize in najeli številne revizorje, predstavniki vlade (Janez Kopač) pa niso bili zelo prepri- čani, da je res tako. Poslanci odbora so opozorili, da so številni papirji skriti pred javnostjo pa tudi pred poslan- ci, ki so se z njimi seznanili za kratek čas, "na tihi seji". Pojasnjeno je bilo, da imajo nekatere študije (Price Wa- terhouse and Coopers, IMC) oznako poslovne tajnosti prav zaradi občutlji- vosti mednarodnih pogodb (z dobavi- teljem opreme in bankami). Vlada bo v enem mesecu odločila, ali bo s poroštvom podprla dokonča- nje investicije v Šoštanju. Še pred tem naj bi o vsebini noveliranega projek- ta v imenu vlade spregovoril minister Mitja Gaspari. Če je investitor tisti, ki skrbi, da je investicija dobro načrtova- na, dobro izpeljana in konec koncev ekonomsko in drugače uspešna, je pač čas, da se od odločanja o investiciji, ki teče, umakne dnevna politika. Vmeša- vala pa se je ves čas, čeprav nekdanji minister Andrej Vizjak (SDS) zatrjuje, da prej pri projektu ni bilo toliko po- litizacije. HSE, Gen Energija in Savske elektrarne Ljubljana bodo sodelovali na srednji Savi HSE, Gen Energija in Savske elektrarne Ljubljana so podpisali dogovor o sode- lovanju pri projektu izgradnje hidro- elektrarn na srednji Savi. Po mnenju podpisnikov dogovora je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvene- ga pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto, so sporočili iz HSE in Gen Energije. Kot so dodali, je slovenska energet- ska politika vse bolj usmerjena v pri- dobivanje električne energije iz vode kot strateško pomembnega obnovlji- vega vira. "Z vidika neizkoriščenega vodnega potenciala Save je odločitev o izgradnji verige hidroelektrarn na tej reki gotovo smiselna," so poudarili. Po mnenju podpisnikov dogovora bodo hidroelektrarne na srednji Savi v veliki meri prispevale tudi k izpolnitvi zahtev evropske direktive o obnovlji- vih virih energije, hkrati pa omogoči- le tudi večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. "In končno, z začetkom izgradnje hi- droelektrarne na srednji Savi se bo po- spešila tudi gospodarska aktivnost v Sloveniji, saj bodo imela pri njem mo- žnost sodelovati številna domača pod- jetja," so izpostavili. Delež Holdinga Slovenske elektrar- ne (HSE) v projektu je 60-odstoten, Gen Energije 10-odstoten in Savskih elektrarn Ljubljana 30-odstoten. Cilji projekta so čim prejšnji začetek, iz- gradnja in upravljanje hidroelektrarn na srednji Savi. "Verjamem, da bomo s skupnimi močmi projekt izgradnje hi- droelektrarn na srednji Savi ne le po- spešili, temveč učinkovito pripeljali do konca. Slovenija ga namreč potre- buje in skrajni čas je, da se začno stvari premikati tudi na tem delu reke Save, ki je bil doslej neizkoriščen," je pouda- ril generalni direktor HSE Matjaž Ja- nežič. Po mnenju direktorja Gen Energi- je Martina Novšaka, ki se zaveda na- raščajočega pomena obnovljivih virov energije za Slovenijo, pa bo "sklenjeno partnerstvo pospešilo izgradnjo hidro- elektrarn na srednji Savi in tako tudi zastavljene cilje na tem področju". Osnove prihodnjega sodelovanja so partnerji pri tem projektu danes na delovnem sestanku predstavili mini- stru za okolje in prostor Roku Žarnicu. "Načrtovana gradnja hidroelektrarn na srednji Savi ima v treh energetskih podjetjih, ki so k njej pristopila, trdne temelje in potencial za čim hitrejšo in zanesljivo izvedbo," pa je ocenil mini- ster. (sta) Zgodovinsko najvišjo vrednost je delnica N o ve K B M dosegla 24. decembra 2 0 0 7 , ko je bil njen enotni borzni tečaj 4 3 , 98 evra. (Sašo Bizjak) "Ljudska" delnica Nove KBM zgodovinsko najnižje Delnica Nove KBM je včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi sklenila pri 5,50 evra, kar je dokaj blizu ponedeljkovih zgodovinsko najnižjih 5,20 evra za delnico. Na Varšavski borzi (5,03 evra), kjer kotira od 11. maja letos, je bila njena vrednost še nižja. Pred leti (ob začetku borzne kotacije decembra 2007) je imela Nova KBM približno 110 tisoč delničarjev, do včeraj pa se je to šte- vilo spustilo na 98.845. Trenutno imajo tuji investitorji v lasti 22,32 odstotka vseh delnic. Zgodovinsko najvišjo vrednost je delnica Nove KBM beležila 24. decembra 2007, ko je bil njen enotni borzni tečaj 43,98 evra. Relativno nizka dividendna donosnost (letos osem centov dividende na delnico, ki bo izplačana 20. septembra, lani pa izplačila dividend sploh ni bilo) pa tudi visoke slabitve in rezervacije (ob polletju je imela skupina že za 48,91 milijona evrov le-teh) ter posledično nižji dobiček (ob polletju vsega 2,83 mi- lijona evrov na ravni skupine) ob večjem številu izdanih delnic (aprila letos se je njihovo število povečalo za polovico, na 39.122,968) sili tečaj delnice druge največje slovenske banke navzdol. K drugačnemu trendu ni pomagala niti kotacija delnice na Varšavski borzi, še manj pa dejanja državne Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je s prisilo treh državnih podjetij zagotovila, da država (ne)posredno še vedno obvladuje večinsko lastništvo banke. Tržna kapitalizacija (vrednost vseh delnic Nove KBM na Ljubljanski borzi) se je včeraj spustila na približno 215 milijonov evrov. Tudi zato so se nekateri pred časom norčevali, da bo Novo KBM kmalu lahko kupil že srednje velik nemški obrtnik. (dt) Telekom po združitv z Mobitelom širi konvergenčno ponudbo Telekom Slovenije po letošnji združitvi s hčerinsko družbo Mobitel nadaljuje z uvajanjem konvergenčnih storitev. Po poslovnih konvergenčnih paketih, ki jih je začel uvajati v začetku julija, bo 8. septembra zasebnim uporabnikom ponudil tri družinske komplete, ki združujejo internet, televizijo ter mobil- no in fiksno telefonijo. Družinski paketi vključujejo med drugim do tri mobilne številke ter brez- plačno mobilno in fiksno telefonijo med člani družine, gospodinjstva ali pri- jatelji, so včeraj sporočili iz tega največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, ki je v večinski državni lasti. Ta novost po navedbah Telekoma uporabnikom zagotavlja med drugim celovito ponudbo vseh storitev na enem mestu, enotno podporo ter enoten račun in preglednost. Združitev Telekoma in Mobitela je bila izpeljana 1. julija. Po elaboratu o združitvi so neposredni finančni učinki združitve do leta 2015 ovrednoteni na okrog 140 milijonov evrov. Prvi učinki bodo vidni že letos, tudi v obliki omenjenih konvergenčnih storitev. (sta) Saab začel postopke za sanacijo Švedski avtomobilski proizvajalec Saab je na sodišče vložil zahtevo za prosto- voljno reorganizacijo oziroma sodno zaščito pred upniki. Kot so sporočili iz družbe, je ob "omejenih finančnih virih" prostovoljna reorganizacija najbolj- ša rešitev, poročajo tuje tiskovne agencije. "Ugotovili smo, da nam bo postopek prostovoljne reorganizacije zagoto- vil potreben čas, zaščito in stabilizacijo poslovanja, pri čemer bomo lahko izplačali plače, pridobili kratkoročne vire in se pripravili na ponoven zagon proizvodnje," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v sporočilu za- pisal glavni izvršni direktor Victor Muller. Po predlogu bo sodišče v postopku prostovoljne reorganizacije, kot jo predvideva švedska zakonodaja, imenova- lo neodvisnega upravitelja, ki bo tesno sodeloval z vodstvom družbe, so zapi- sali v Saabu in dodali, da se bodo z upniki skušali dogovoriti za podporo pri procesu reorganizacije. Da je Saab, ki je v lasti nizozemske družbe Swedish Automobile (prej Spyker), v finančnih težavah, se je kazalo že več mesecev, ko je družba ustavlja- la proizvodnjo in s težavo poravnavala obveznosti. Avgusta je že tretji mesec zapored sporočila, da ne bo zmogla pravočasno izplačati plač vsem 3700 za- poslenim. Družba je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v prvem polletju beležila 224 milijonov evrov izgube in skupno proizvedla le 13.000 vozil. (sta)