URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Bank@Net NOVE G E N E R A C I JE Popoln nadzor nad osebnimi financami z aplikacijo Moj denar. Več informacij poiščite na www.nkbm.st/harkanet © 0 8 0 17 50 " ^ N o v a KBM Tisoi zgodb, «na banka. Ukrep švicarske centralne banke pomeni tudi do deset odstotkov nižje obroke Frank se je samo letos v primerjavi z evrom okrepil za 20 odstotkov in centralna banka je s torkovim ukrepom polovico tega dviga izničila Torkov ukrep švicarske centralne banke, ki je postavila minimalni me- njalni tečaj za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, po navedbah iz Unicredit Banke Slovenija pomeni delno olajšanje za posojilojemalce, ki so najemali posojila, vezana na frank. Ukrep centralne banke tako pomeni znižanje mesečnih obrokov tudi do 10 odstotkov. Kot je povedal Simon Steinman iz Unicredit Banke, tudi trenutni tečaj švicarske valute, ki se je po ukrepu centralne banke oblikoval blizu 1,20 franka za evro, še vedno pomeni višjo obremenitev kot v lanskem letu, ko je dosegal raven 1,35 franka za evro, vendar ne več tako ekstremno kot v začetku avgusta. Andrej Meža iz NLB je medtem pojasnil, da se najprej postavlja vpra- šanje, ali bo takšen ukrep švicar- ske centralne banke vzdržen in kako bodo na to reagirale ostale države in centralne banke. Podoben ukrep v zaščito lastnega izvoza bi namreč po njegovih besedah lahko sprejele tudi nekatere druge države, predvsem Ja- ponska, in to bi lahko povzročilo va- lutne vojne. V kolikor bo ukrep zdržal, pa bo frank po njegovih pojasnilih ce- nejši in strah pred slabšanjem razmer v državah z velikim deležem posojil, vezanih na frank, se bo zmanjšal. Konkretno je sicer o učinkih na obroke posameznikov težko govo- riti, pravi Meža, saj je to odvisno od tega, pri katerem tečaju je bilo poso- jilo najeto in kdaj ima posojilojemalec obračun obroka. Poleg tega se lahko obrok znižuje zaradi nižje medban- čne obrestne mere Libor, kar deloma izniči vpliv močnejšega franka. Na splošno pa pravi, da se je frank samo letos v primerjavi z evrom okre- pil za 20 odstotkov in centralna banka je s torkovim ukrepom polovico tega dviga izničila in za toliko znižala glav- nice posojilojemalcem. Poleg tega je vsaj začasno zmanjšala negotovost in omejila rast obrokov posojil v fran- kih. (sta) < o s c P ^ ! ob A EURIBO > ' d o ba varčevanja od 5 do 20 let • restne mere za obdobje 5 let znaša 4,50 % letno, nad 5 let pa 6 mesečni lI I R + 2,0 % • izplačilo: enkratno ali v obliki mesečne rente www.probarika.5t P R O B A N K A finančna skupina B A N K A S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 7. septembra 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,4036 Japonska JPY 392 108,38 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,456 Danska DKK 208 7,4477 Velika Britanija GBP 826 0,87800 Madžarska HUF 348 276,35 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7091 Poljska PLN 985 4,2186 Romunija RON 946 4,2358 Švedska SEK 752 8,9729 Švica CHF 756 1,2052 Norveška NOK 578 7,5425 Hrvaška HRK 191 7,4923 Rusija RUB 643 41,4688 Turčija TRY 949 2,4647 Avstralija AUD 036 1,3222 Brazilija BRL 986 2,3255 Kanada CAD 124 1,3877 Kitajska CNY 156 8,9760 Hongkong HKD 344 10,9401 Indonezija IDR 360 12016,44 Izrael ILS 376 5,1614 Indija INR 356 64,7970 Južna Koreja KRW 410 1503,97 Mehika MXN 484 17,4757 Malezija MYR 458 4,1933 Nova Zelandija NZD 554 1,6913 Filipini PHP 608 59,407 Singapur SGD 702 1,6978 Tajska THB 764 42,094 Južna Afrika ZAR 710 10,0307 DELAVSKA HRANILNICA d.d. w w w . d e l a v s k a - h r a n i l n i c a . si » Z A M E N J A VA S E S P L A Č A « N A J U G O D N E J ŠI O S E B N I R A Č U NI Vir: Zveza potrošnikov Slovenije, 23.08.2011 Slabe ocene za Slovenijo Po poročilu svetovnega gospodarskega f o r u ma (WEF) je Švica najbolj konkurenčna država na svetu, Slovenija pa je zdrsnila za dvanajst mest, na 57. med 142. obravnavanimi državami Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo pripravlja sve- tovni gospodarski forum (WEF), izgu- bila kar dvanajst mest in se znašla na 57. med 142 državami. Švica ostaja naj- bolj konkurenčno svetovno gospodar- stvo, po poročilu WEF zaradi dobrih rezultatov na praktično vseh podro- čjih. Forum pri tem izpostavlja inova- cijsko sposobnost, tehnološko zrelost in učinkovitost trga dela. Posebej dobro so ocenjene znanstvene in razi- skovalne ustanove, prenos raziskoval- nih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalni oddelki v podjetjih. Singapur se je s tretjega mesta dvi- gnil na drugo lestvice konkurenčnosti, Švedska je zdrknila na tretje. Slovenija je tik za Indijo in pred Mehiko. Nem- čija je peta, Nizozemska osma, Danska deveta, Velika Britanija 12. .. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovi- tost trga dela in razvitost finančnega trga (obe zadoščata le za 102. mesto). Poročilo ji očita neučinkovito birokra- cijo in togo delovnopravno zakonodajo ter omejen dostop do finančnih virov. Na podatke iz Zuricha se je pisno odzval poslanec SDS Andrej Vizjak, ki je poslabšan položaj Slovenije označil kot "alarmanten". Padec na lestvici opozarja prav na tiste slabosti v po- slovnem okolju (kreditni krč, nepro- žen trg dela, administrativne ovire), na katere je opozicijska stranka vse- skozi zaman opozarjala. Vizjak je ponovil, da SDS predlaga sklad za od- pravnine, ki bi ublažil posledice odpu- ščanja v primerih, ko se obseg poslov in naročil zmanjša. Za ekonomista Bernarda Brščiča je podatek o veli- kem padcu na lestvici znak za alarm in čas za korenite spremembe, saj je za vse skupaj odgovorna država, ki ni znala narediti reda in zato gre pri tem za "črno piko nosilcem ekonomske po- litike". Očitki zaradi p a d ca Slovenije n a lestvici konkurenčnosti p o s a m e z n ih d r ž av letijo n a v l a d o. (Tit Košir) Minister za delo Ivan Svetlik je ob poročilu WEF dejal, da je ministrstvo zaznalo šibka področja, ki so bila tudi v poročilu slabše ocenjena - prožnost oblikovanja plač, rigidnost zaposlova- nja, praksa najemanja in odpuščanja delavcev. Zato je ministrstvo pripra- vilo novelo zakona o delovnih raz- merjih, ki naj bi povečala prožnost in učinkovitost na področju zaposlova- nja, a se bo potrebno o spremembah prej dogovoriti s socialnimi partner- ji v okviru socialnega sveta. Minister pa opozarja, da je Slovenija slabše oce- njena tudi ko gre za sodelovanje med delom in kapitalom, kar je mogoče ra- zumeti kot premajhno dejavnost soci- alnih partnerjev pri reševanju zadev, ki so prepuščene njihovemu dogovar- janju in na katere država nima vpliva. Tudi kar zajetno gradivo o konku- renčnosti, ki ga je pripravila služba vlade za razvoj in evropske zadeve, opozarja, da je Slovenija v zadnjih letih poslabšala konkurenčni položaj na izvoznih trgih (merjen s stroškov- no konkurenčnostjo), da je nazado- vala pri najpomembnejših svetovnih kazalnikih globalne konkurenčnosti (IMD, WEF) in enostavnosti poslova- nja (Ease of Doing Business), kjer so jo prehitele nekatere nove članice, ki so bile še ob vstopu v EU daleč za njo. Služba je načrtovane ukrepe za izbolj- šanje stanja razdelila na pet najbolj kritičnih področij, ki naj bi jih uvelja- vili še letos; to so zaposlovanje, plačil- na disciplina, učinkovito financiranje podjetij, upravljanje in administrativ- ne ovire. (ic) Generali v prvem polletju z 1,5 milijona evrov dobička Ugodni rezultati zaradi manjšega števila naravnih nesreč, nižanja stroškov in agresivnega trženja JURE STOJAN Dobro prvo polletje je za zavaroval- nico Generali, ki je s 4,5-odstotnim tržnim deležem peta največja pri nas. Med januarjem in junijem je nabra- la za 45,5 milijona bruto premij, kar je za 10,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pri čistem dobičku pa je lanske polletne rezultate presegla za 44 odstotkov. Ključno področje osta- jajo premoženjska zavarovanja, ki so imela 11,3-odstotno rast. "Rezultati so za zdaj ekstremno dobri in do konca leta pričakujemo nadaljevanje rasti," je včeraj komentiral Gregor Pilgram, predsednik uprave Generalija v Slo- veniji. Zavarovalnica želi do konca leta dobiček povečati na 2,2 milijona evrov, brez izrednih prihodkov, samo z znižanjem dela stroškov v premiji in z boljšim škodnim portfeljem. Kot je priznal Pilgram, letos ni bilo večjih škod zaradi naravnih nesreč, stroške pa nižajo tudi s sodobnimi teh- nologijami. Tako so letos začeli uvaja- ti elektronske podpise, kar manjša G r e g or Pilgram: "Rezultati so z a zdaj e k s t r e m no dobri in d o k o n ca leta p r i č a k u j e mo nadaljevanje rasti." (Robert Balen) porabo papirja. Pilgram pa je tudi zatr- dil, da ima Generali "ekstremno kon- zervativen naložbeni portfelj v tem trenutku". Največ denarja so naložili v slovenske državne obveznice, izpo- stavljenost do Italije se vrti med 4 in 5 odstotki, španskih in portugalskih obveznic imajo zelo malo, grških pa sploh ne. Kljub njenemu imenu v ozadju za- varovalnice Generali ne stoji samo italijanski kapital, pač pa je mešan. Materinska družba je na Nizozem- skem registriran holding Generali PPF, ki upravlja premoženje v vredno- sti 15 milijard evrov in ima več kot 13 milijonov strank. Italijanska zavaro- valnica Assicurazioni Generali ima 51-odstotni delež v holdingu, 49-od- stotni delež pa obvladuje PPF Group češkega privatizacijskega milijarderja Petra Kellnerja.