URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

GLOBALNA KONKURENČNOST S l o v e n i ja i z g u b i la d v a n a j st m e s t Tik za Indijo in pred Mehiko ZAVAROVALNICA GENERALI U g o d n i r e z u l t a ti z a r a di m a n j š e ga š t e v i la n a r a v n ih n e s r eč Ob polletju z 1,5 milijona dobička ENERGETIKA En m e s e c z a o d l o č i t ev o p o r o š t vu Se je šesti blok otresel dvomov politike? SBI TOP 0,52 % • 664 663 662 661 660 659 658 657 656 6 6 2 , 7 9 6 5 9 , 3 8 6 5 7 , 5 6 05.09.11 06.09.11 07.09.11 VEČER KRKG 2 , 70 % 57.4 57.1 56.8 56.5 56.2 55.9 55.6 55.3 55,0 5 7 , 0 0 5 6 , 0 0 5 5 , 5 0 5 , 5 0 05.09.11 06.09.11 07.09.11 VEČER KBMR 2,61 % 5,53 5,50 5,47 5,44 5,41 5,38 5,35 5,32 5,29 5 , 3 6 5 , 3 2 05.09.11 06.09.11 07.09.11 VEČER AELG - 5 , 04 % 13,8 13,7 13,6 13,5 13,4 13,3 13,2 13,1 13,0 1 3 , 8 0 13,11 05.09.11 06.09.11 07.09.11 VEČER Mleko iz mlekomatov je treba prekuhati Prodaja surovega mleka je v nekaterih državah celo prepovedana MIRJANA RIBIC Ali so pomisleki o varnosti surovega mleka, ki ga kmetje prodajajo v mleko- matih, res upravičeni, so včeraj govorili na tiskovni konferenci ZPS v Ljubljani. Kot poudarjajo, pomisleki niso vedno brez osnove, kar je pokazal tudi test v septembrski reviji VIP, ki so ga izvedli na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). V različnih krajih po Sloveniji so med 17. majem in 1. julijem 2011 dvakrat obiskali 22 mlekomatov in vsakič na- točili dva litra mleka v dve enolitrski plastenki. Tri kmetije se lahko pohvali- jo z zelo dobrim mlekom, mleko s treh pa je bilo ocenjeno kot zelo slabo, saj so bile v vzorcih prisotne bakterije Li- steria monocytogenes. ZPS vsem upo- rabnikom surovega mleka priporoča, da surovo mleko pred uporabo preku- hajo, in poziva k zakonski ureditvi pro- daje surovega mleka. Prodaja surovega mleka je v nekaterih evropskih drža- vah celo prepovedana. Dr. Tanja Pajk Žontar, prehranska strokovnjakinja iz ZPS, je o raziskavi povedala: "Raziskava ZPS je pokazala, da so pomisleki žal povsem na mestu, saj je bilo med vzorci nekaj dobrih, nekaj pa tudi takšnih, ki so lahko zdravju škodljivi." Na ZPS so testira- nje mleka iz mlekomatov (na vsakem izmed izbranih mlekomatov so mleko vzeli dvakrat, vsakič po dva litra) iz- vedli na 22 mlekomatih, 44 vzorcih oziroma 88 litrih mleka. Na testu so preverjali temperaturo mleka takoj po točenju, vsebnost maščobe in be- ljakovin, zmrzliščno točko, število somatskih celic, skupno število mi- kroorganizmov, število enterobakterij, morebitno prisotnost bakterij listeria monocytogenes in E. coli ter more- bitne ostanke antibiotikov v mleku. Pozorni so bili tudi na ceno mleka in plastenk/steklenic, ki se jih lahko kupi ob mlekomatih. Testiranje je bilo izve- deno v neodvisnem laboratoriju. Na testu ZPS so odkrili, da so po- manjkljivosti med tako imenovani- mi fizikalno-kemijskimi lastnostmi redke, saj na kmetijah dobro obvladu- jejo na primer vsebnost maščob, belja- kovin. Večinoma je bila ustrezna tudi temperatura mleka pri točenju. Več pomanjkljivosti so na testu ZPS od- krili pri izpolnjevanju mikrobioloških meril pri surovem mleku. Tanja Pajk Žontar poudarja: "Razlog lahko iščemo tudi v pomanjkanju ustreznejše zakonodaje, ki bi mikro- biološka merila natančneje določila. Dejstvo, da smo v štirih vzorcih našli bakterijo listerio monocytogenes, je opozorilo, da je nujno potreben boljši nadzor, saj je mleko, pri katerem števi- lo teh bakterij v enem mililitru preseže 100, nevarno za zdravje. Seveda se za- vedamo, da nadzora, ki bi potrošniku V Z v e zi potrošnikov pravijo, d a bi pri m l e k o m a t ih m o r a lo biti o p o z o r i l o, d a je m l e ko t r e ba prekuhati. (Rozmari Petek) zagotovil popolno varnost, ni. Potro- šnikom zato svetujemo, da za varnost poskrbijo tudi sami, tako da surovo mleko pred uporabo prekuhajo." V raziskavi so objavili tudi lastnike najboljšega in najslabšega mleka. Cena m l e ka v m l e k o m a t ih je enotna, liter stane en evro, ne glede na to, ali je mleko ekološko pridelano. To je vsekakor pohvalno, saj je mleko iz ekološke pridelave lahko v trgo- vini občutno dražje (od 0,99 evra za liter Hoferjev Natur Aktiv Bio mleko do 2,37 evra za liter Marguerite bio iz E.Leclerca). Moteče pa je to, da večina mlekomatov ne vrača denarja, nobe- den pa ne izdaja računa, kar potrošni- kom v primeru reklamacij zelo oteži dokazovanje, kdaj in kje so kupili mleko. Poleg mlekomatov so tudi av- tomati, kjer je mogoče kupiti litrske plastenke (po ceni 0,2 do 0,3 evra) in steklenice (0,5 do 1 evro). V tem prime- ru je bila večina avtomatov (12) neko- liko bolj prijazna potrošnikom, saj so vračali denar. Na ZPS so opozorili, da je prodaja surovega mleka iz EU dovo- ljena, vendar bi morala vsaka država imeti svojo regulacijo, tudi zaradi po- trošnikov, ki štejejo v občutljive sku- pine, kot so nosečnice, otroci, doječa matere, ljudje z zdravstvenimi težava- mi. Pri mlekomatih bi moralo biti tudi opozorilo, da je mleko treba prekuhati. Malo in srednje gospodarstvo ključni za izhod iz krize "Ker s mo majhni, s mo tudi hitri v možnostih spremi- njanja. M o r a mo pa pristati na to, da so spremembe neizogibne!" je v Celju poudaril premier Borut Pahor smo cenejšo in učinkovitejšo državo!" Predsednik Obrtno-podjetniške zbor- nice je postregel še z nekaterimi po- datki o upadu števila obrtnih obratov. To se je lani zmanjšalo za 900, to je 1,7 odstotka. "Upad obrtnih obratov sa- mostojnih podjetnikov je večji kot pri gospodarskih družbah. In žal svojo de- javnost odjavljajo predvsem uveljavlje- na podjetja, novi s.p.-ji pa so v glavnem samozaposleni." Dejal je še, da OPZ so- deluje z vlado, ministri in državnim zborom pri kreiranju gospodarske politike in poskuša soustvarjati čim boljše pogoje za obrt, mikro, mala in srednja podjetja. Po njegovem mnenju bi na področju zakonodaje moralo biti temeljno načelo "najprej pomisli na male". FRANC KRAMER "Politika govori, kako pomembno je podjetništvo, a problem je v tem, da premalo naredi za izboljšanje stanja, ali ima napačne prioritete, kaj je treba izboljšati," je bil ob včerajšnjem odpr- tju 44. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju kritičen Štefan Pavlinjek, pred- sednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Borut Pahor, predsednik vlade, ki je sejem tudi uradno odprl, pa je vendarle dejal, da so v zadnjem času obrtnikom in malim podjetni- kom precej prisluhnili. "Spomladi smo skupaj z vami prediskutirali 77 zahtev, ki jih je dalo malo gospodarstvo vladi. Večina je že bila sprejetih in uveljavlje- nih, ali je s strani vlade storjeno vse, da bodo uresničene." Najprej pomisli na male Ob včerajšnji otvoritvi vendarle niso prevladovale le kritične misli. Pavli- njek je priznal, da so se podjetniški pogoji v zadnjih letih izboljšali. Vstop v podjetništvo je bolj enostaven, pod- porno okolje nudi mnoge storitve, in- frastruktura je zadovoljiva. Opozoril je, da so davčne obremenitve in obre- menitve dela previsoke in da imamo okostenelo delovno zakonodajo, pod- jetja se soočajo s sivo ekonomijo, z nelojalno konkurenco. "Pričakovali D a je okrepitev konkurenčnosti slovenskega g o s p o d a r s t va nujna, so poudarjali včeraj tudi v Celju. (Igor Napast) G l a v no krizo prebrodili Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da so se od leta 2009, ko je bil prvič kot predsednik vlade na obrtnem sejmu v Celju, stvari precej spremeni- le. Tedaj nikakor ni kazalo dobro, saj se je naša ekonomija hitro sesula, zdaj smo glavno krizo vendarle prebrodi- li, čeprav okrevanje ni tako hitro, kot smo pričakovali. Spregovoril je o raz- ličnih ukrepih, ki jih je sprejela vlada za prebroditev krize, in opozoril na močan odpor, ki so ga bili deležni, ko so se lotili ukrepov za povečanje kon- kurenčnosti. Okrepitev konkurenč- nosti slovenskega gospodarstva pa je nujna. "Slovenska vlada se je že od vsega začetka krize zavedala, da je malo in srednje gospodarstvo za Slovenijo ključnega pomena za izhod iz krize," je poudaril Pahor. "Vlada se je lotila ukrepov za povečanje konkurenč- nosti, kjer pa je bila manj uspešna, kot kot bi bilo potrebno in koristno, a dovolj dobro, da z zaupanjem in ne strahom zremo v nove izziva. Če bom do konca mandata vodil sloven- sko vlado, bo glavni cilj ostati v jedru evropske skupine." Pahor je dejal, da je pri nas treba ohraniti socialno povezanost in učin- koviteje povečati kazalce konku- renčnosti. "Za to potrebujemo širše družbeno soglasje. Tega pa za zdaj ni. Zdi se, da prevladuje napačno prepri- čanje, da lahko vzdržujemo obstoječi življenjski standard, ne da bi pove- čali tudi produktivnost in druga ka- zalce konkurenčnosti." Kot je dejal, opcija, da bi se za ohranitev življenj- skega standarda zadolževali, ne pride v poštev. "Tu sem danes slišal že nekaj opti- mizma, jaz bi se mu pridružil in se za- hvalil vsem tistim, ki ste v teh težkih časih z novimi poslovnimi modeli, idejami, zamislimi uspeli prebroditi krizo. Rad bi jih spodbudil, da bolj po- gumno povedo, da so uspešni."