URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Preklop n a energijsko učinkovito osvetlitev GUNTHER OTTINGER EVROPSKI KOMISAR ZA ENERGIJO Tako dolgo so bile del našega vsakdanjega življenja, da se zdi nenavadno, da bodo izginile: od prvega septembra 6o-vatne žarnice postopoma izginjajo s prodajnih polic, saj je poslej ta vrsta žarnic z zakonodajo Evropske unije (EU) prepovedana. Zakaj? Edisonovo žarnico, ki daje svetlobo že več kot sto let, je tehnološki razvoj na področju osvetljave preprosto prehitel, saj potroši preveč energije v primerjavi s svetlobo, ki jo daje. Nove žarnice, ki dajejo podobno svetlobo, tako varčne kot kompaktne fluore- scenčne sijalke (CFL), privarčujejo do 8 0 odstotkov več energije v primerja- vi z Edisonovo žarnico in imajo do desetkrat daljšo življenjsko dobo. Povprečna družina lahko z zamenja- vo vseh žarnic pri stroških električne energije na preprost način prihrani 50 evrov na leto, celotna EU pa lahko prihrani letno proizvodnjo 10 elektrarn in 15 milijonov ton emisij CO2 na leto, kar je toliko, kot če bi iz prometa vzeli sedem milijonov avtomobilov (tj. vse avtomobile na Nizozemskem). To so zavidljive številke. Gre za pomemben prispevek k strategiji EU za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov, saj si Evropa preprosto ne more privoščiti trošenja energije. Energijska učinko- vitost je osrednja tema gospodarske strategije EU, poimenovana Evropa 2020: strategija za pametno, trajno- stno in vključujočo rast, in prehoda na gospodarstvo, ki učinkovito ravna z viri. Je ključni element doseganja dolgoročnih energetskih in podneb- nih ciljev, saj energija, ki je ne porabimo, ne onesnažuje našega podnebja in okolja. Energijska učinkovitost je tudi ena najbolj stroškovno učinkovitih načinov za doseganje večje varnosti pri oskrbi z energijo. Če porabimo manj energije, smo tudi manj odvisni od uvoza. Za države članice, ki želijo opustiti proizvodnjo jedrske energije ali so se odločile, da jedrskih elektrarn sploh ne bodo gradile, je uresničitev tega cilja bistvena, saj zgolj energija iz obnovljivih virov ne bo zadostovala. Energijska učinkovitost lahko torej v več pogledih pomeni največji energij- ski vir Evrope. Iz teh razlogov so si voditelji držav že leta 2007 v zvezi z energijsko učinkovitostjo zastavili ambiciozen cilj: zmanjšati porabo energije v EU za 20 odstotkov do leta 2020. Postopna opustitev tradicionalnih žarnic je bila le del te strategije. Priza- devanja za zmanjšanje porabe energije so bila usmerjena tudi na druge energijsko neučinkovite izdelke v domovih, predvsem z uvedbo energijskih oznak, ki potrošnike obveščajo, ali je izdelek energijsko učinkovit ali ne. Zaradi tehnoloških izboljšav, ki jih je sprožilo energijsko označevanje, 9 0 odstotkov hladilnikov, pralnih in pomivalnih strojev danes dosega energijski razred A, ki je najvišji razred starega sistema označevanja. To pomeni prihranke energije in tudi denarja. Povprečni pralni stroj, narejen pred 15 ali 20 leti, je porabil 1,5 kWh in 100 litrov vode. Sodobni pralni stroj danes porabi 0,85 kWh in 4 0 litrov vode. Z novim pralnim strojem boste torej prihranili 80 evrov na leto. Zgolj s temi ukrepi pa ne bomo dosegli ciljev energijske učinkovito- sti. Glede na sedanje stanje bomo do leta 2020 porabo energije zmanjšali le za deset odstotkov, kar pomeni le polovico ciljne energijske učinkovi- Morda nekaterim opustitev žarnic 7 v v ne bo vsec in bodo zanjo rekli, da ni praktična. Vedno se najdejo vidiki, ki jih lahko kritiziramo tosti. Zato je Evropska komisija junija predložila nove predloge, ki zajemajo ne le zasebna gospodinjstva, temveč tudi javne uprave, energetska podjetja in industrijo. Pomembno področje je stanovanjski sektor, saj zasebne in javne zgradbe porabijo skoraj 4 0 odstotkov vse energije, ki se porabi v EU, in sicer za osvetljavo, električne aparate in predvsem za ogrevanje (67 odstotkov). Dobra izolacija in kvalitetna obnova sta zato ključnega pomena. Zato predlagamo, da javne uprave podvojijo stopnjo obnove z 1,5 na 3 odstotke. Predlagamo tudi, da so energetska podjetja primorana potrošnikom pomagati zmanjšati porabo energije. V Franciji in Združenem kraljestvu je ta politika že zelo uspešna, saj potrošniki prihranijo energijo, podjetja pa postajajo deloma dejavna tudi v drugih sektorjih, tako da ne prodaja- jo le energije, temveč ponujajo tudi energetske storitve. (Reuters) Morda nekaterim opustitev žarnic ne bo všeč in bodo zanjo rekli, da ni praktična. Vedno se najdejo vidiki, ki jih lahko kritiziramo. Nekaj pa je gotovo: ukrepati moramo zdaj, da bi lahko dosegli zastavljeni cilj. Le na podlagi združenih posledic popolne- ga izvajanja obstoječih in novih ukrepov, predlaganih v direktivi o načrtu za energijsko učinkovitost in prihranke, bomo preobrazili naše navade in lahko prihranili do tisoč evrov na gospodinjstvo na leto, izboljšali industrijsko konkurenčnost Evrope, ustvarili do dva milijona novih delovnih mest in zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 740 milijonov ton na leto. Odkrito povedano si za prihranke energije ne prizadeva le Evropa ali nekaj bruseljskih birokratov. Gre za mednarodno prizadevanje. Vzemimo za primer žarnice. ZDA so jih prepovedale, ravno tako Avstralija, Kanada in Južna Koreja. Sledile naj bi Kitajska, Indija in Rusija. Za naše blagostanje in našo prihodnost. Deževno poletje rešilo vinsko letino v Franciji % 1 REUTERS MARCEL MICHELSON Turisti, ki počitnice preživljajo v Franciji, se to poletje najbrž jezijo na deževno vreme, ki je razveselilo francoske vinogradnike. Letos se jim namreč obeta izjemno dobra letina. Številni vinogradniki menijo, da lahko letošnjo zelo obetavno trgatev do jeseni uniči le še močno deževje, nevihte ali kobilice. Po slabem pričetku pomladi, ko so se vinogra- dniki že pripravili na najhujše, se je vendarle zgodila "druga pomlad". Francija, ki v vinogradništvu zaposluje kar 120.000 ljudi, je največja izvoznica vina na svetu in letno ustvari 18 milijard evrov dobička. Med sušno pomladjo so trte vso svojo energijo usmerile v poganjanje korenin globoko v zemljo, zaradi česar se je upočasnila rast grozdov. Ko je julija, sredi turistične sezone, dež vendarle prišel, je voda namočila zemljo v vinogradih in rast grozdov se je pospešila. Jerome Despey, vodja vinskega sektorja v francoskem kmetijskem in ribiškem podjetju AgriMer, je povedal, da se bo trgatev pričela 10 do 30 dni bolj zgodaj kot po navadi in da bo letina večja, kot je bila leta 2010. Po ocenah naj bi letos nabrali kar 47,6 milijona hektolitrov grozdja, medtem ko je lanska letina znašala 45,3 milijona hektolitrov. Olivier de Moor je vinogradnik iz Courgisa, ki se je že rodil v bogato vinogradniško dinastijo. V Dijonu je študiral vinarstvo, svojo ženo Alice pa je spoznal med delom na velikem vinogradniškem posestvu v bližini Chablisa, v regiji, po kateri je dobilo ime znamenito belo vino - burgun- dec. Svoja vina - Chablis, Bourgongne Chitry, Sauvignon Saint-Bris in Bourgogne Aligote - z ženo proizvaja- ta že od leta 1989. De Moor, ki vino prideluje na biološki način, nam je zaupal, da je bil tudi sam letos zaskrbljen zaradi vremena. "Zima se je sprva zdela normalna, čeprav je bilo decembra zelo mrzlo, tudi do minus 15 stopinj Celzija, in je sneg zemljo pokrival kar 15 dni. To je bil najbolj mrzel december v zadnjih 4 0 letih," je povedal in dodal, da sta bila januar in februar bolj mila, čeprav je bil že takrat 20-odstotni primanjkljaj vode. Pomlad je bila zelo topla. Obdobje od marca do maja je bilo zabeleženo kot najtoplejše od leta 1945, aprila pa je bil v Burgundiji kar 70-odstotni primanjkljaj vode. "Zaradi tople in suhe zemlje je bila rast vinskih trt otežena in grozdje je bilo bolj drobno kot po navadi. Zaradi pomanjkanja vode je bila prizadeta tudi mikrobio- loška dejavnost, ki rastline oskrbuje z vodo. Zemlja je bila zelo suha in trda za obdelovanje in težko jo je bilo pleti. Po podatkih meteorologov naj bi bila zemlja najbolj izsušena v zadnjih 50 letih," je razložil. De Moor je še povedal, da so vinogradniki v Burgundiji svoje vinograde prilagodi- li preveliki količini vode in ne veliki suši, kot je to običaj v Sredozemlju. Dodal je, da bodo morali burgundski sistem na novo preučiti, saj naj bi bile rastline prenizke, vrste pa posajene Turisti, ki počitnice preživljajo v Franciji, se to poletje najbrž jezijo na deževno vreme, ki pa je razveselilo francoske vinogradnike preveč gosto. Preučiti bodo morali tudi vrste grozdja. De Moor se spominja, da so bile, razen redkih izjem, trgatve vedno v oktobru. "Ko so trte v polnem razcvetu, veš, da bo trgatev čez sto dni. Letos je bilo to 25. maja, zato naj bi bila trgatev že septembra," je povedal. Letošnje leto se bo zato uvrstilo med "mitološka" leta 1893, 1976, 2003 in 2007, ko je bila trgatev zelo zgodnja. Tudi v francoski vinski pokrajini Bordo so bili zaradi vremena dolgo zaskrbljeni nad letošnjo trgatvijo. Vinogradnik Yves Hostens-Picant ima v bližini mesta Saint-Emilion 42 hektarjev velik vinograd in proizvaja vino kontroliranega porekla za vinorodni (Reuters) okoliš Sainte-Foy Bordeaux. V ponudbi ima različne vrste rdečega, belega in roze vina. Po več mesecih skrbi je tudi on optimističen. "Julijski in avgustovski dež nam je vrnil upanje na normalno trgatev. Če bo preostanek septembra sončen, pa lah- ko upamo ne samo na dobro, ampak celo na odlično letino," je še povedal.