URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

"Požar" na mariborski občini pregnal zaposlene Gasilci ocenjujejo, da prvi dve etaži ne predstavljata večjih težav pri reševanju, mansarda bi lahko bila bolj ogrožena GABRIJEL TOPLAK V mansardi Mestne občine Maribor, kjer sta urada za vzgojo in izobraže- vanje, zdravstveno, socialno varstvo ter raziskovalno dejavnost in za fi- nance, pa tudi v prostorih Upravne enote Maribor v prvem nadstropju in pritličju se je včeraj okoli poldne- va za kratek čas delo povsem usta- vilo. Zaposlene je namreč sredi dela zmotil požarni alarm, zato so na kraj izmišljenega požara na podlagi pred- postavke požar na podstrešju objek- ta Ulica heroja Staneta 1 v Mariboru prišli mariborski poklicni gasilci, ki so iz varnostnih razlogov uslužbence evakuirali v bližnji Mestni park. Aleš Ciringer, poveljnik gasil- cev, je povedal, da s tovrstnimi ga- silskimi vajami preverjajo požarno varnost v posamezni ustanovi in po- stopke evakuacije, gasilci pa na pod- lagi dobljenih podatkov med drugim ugotovijo, v kolikšnem času izvozijo in s kakšnim vozilom ter koliko časa potrebujejo, da prispejo na posame- zno lokacijo v mestu. "Tokrat smo uporabili vozilo za reševanje z višin in kombinirano vozilo, s katerima je osem gasilcev, ki so izvedli prirejen notranji napad po glavnem stopnišču do podstrešja ter reševanje z višin z avtomehanično lestvijo, bilo na kraju V uspešno izvedeni gasilski vaji so skupaj evakuirali 1 08 zaposlenih. (Sašo Bizjak) požara v manj kot petih minutah," je dejal Ciringer in ocenil, da gasilcem prvi dve etaži v občinski stavbi ne predstavljata večjih težav pri reševa- nju, medtem ko bi lahko bila mansar- da na račun ožjega stopnišča požarno bolj ogrožena, zato so za tovrstno re- ševanje uporabili avtolestev za reše- vanje z višin. Vodja vaje Vincenc Holc, sicer strokovni sodelavec za zdravje in var- nost pri delu ter požarno varnost na MOM, pravi, da so evakuirali 47 ljudi iz mansarde in 61 zaposlenih v uprav- ni enoti. "Požarna varnost na objek- tu v Ulici heroja Staneta 1 in še štirih drugih, kjer imamo vgrajene sisteme požarnega javljanja, je dovolj kvali- tetna ter zanesljiva. Četudi bomo na podlagi dobljenih podatkov postopek evakuacije še preučili, lahko že sedaj zatrdim, da objekt ni požarno ogro- žen in v njem ni težko izvesti evaku- arije," poudarja Holc. Sicer pa je potek evakuacije in komunikacijo z gasilci pozdravil Janko Neuhold iz urada za finance. Dodal je, da se v takšni re- snični situaciji k sreči še ni nikoli ni znašel, a se je tokrat lahko na podla- gi ustreznih operativnih navodil ga- silcev prepričal, kako pomembno je takšno sodelovanje, da se je lahko s sodelavci pravočasno umaknil na varno. ZLEHTNO, A Ž L A H T NO Brez predlagatelja ni nagrade NADA RAVTER Veste, o čem sem hotela pisati danes? O samih žlahtnih stvareh, ki jih je v našem mestu kljub vsemu - veliko. Pa o žlahtnih ljudeh, ki jih je tudi kljub vsemu veliko. Kadar preberem kaj o takih stvareh in ljudeh, ne govorim o ranču, ampak o Mariboru. Takrat sem (spet ali pa še vedno) ponosna nanj, takrat me navda upanje, da bo kdaj drugače. Saj bi moralo biti, če nam rastejo perspektivni mladeniči, kot Jure Aleksejev, ki je bolj promoviral Maribor kot dalajlama. (Mimogrede: dalajlama se ne piše Dalaj Lama, kot pišejo v občinskih sklepih, saj ni ime in priimek, kot se papež ne piše Pa Pež.) Bil je razglašen za dijaka leta Prve gimnazije Maribor, Slovenija ga je pa spoznala kot avtorja predlo- gov sprememb slovenske ustave. No, Jure se mora umakniti mariborskim aktualnostim. Že spomladi so informacije o kandidatih za nagrade Mestne občine Maribor preddopustniško razgibavale debatne krožke. Osebno me je "razgibalo" ime kandida- ta, ki še danes buri duhove, tudi tiste v komisiji, ki ga je predlagala v potrditev mestnemu svetu. Dolgo so se "usklajevali", potem so nasprotniki le klonili. Pred ali pod kom ali čim? Na začetku vsake nagrade je predla- gatelj. Pardon, na začetku vsake nagrade so zasluge. V našem primeru prejmejo nagrado "posamezniki za uspehe pri demokratičnem razvoju družbe in razvija- nju gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj mestne občine Maribor, dela in življenja v njej ter njen ugled". Ko najdeš takega posameznika, pa potrebuješ še predlagatelja. Brez tega ni nagrade, pa če si Nikola Tesla. Ob tem, da je Rozmana predlagalo kar nekaj mariborskih fakultet, se je našla tudi predlagateljica, mestna svetnica, ki je vse te žlahtne lastnosti prepoznala v kandidatu, ki ni več le ime, ampak je dejstvo postal. Hudobni jeziki pa ničesar ne pripisujejo zgolj naključju, temveč trdijo, da je v genezo nagrade treba vključiti njen direktorski položaj, ki ji ga je omogočil poznejši kandidat (vzel jo je v službo, kaj službo, postala je direktorica Študentskih domov!), ona naj bi bila njemu posodila milijon (ne ravno ona in ne ravno njemu, ampak lepo po uradni poti Študentski domovi Univerzi Maribor), za dobro vago pa ga je predlagala še za nagrado mesta Maribor. Tako pravijo dobro poučeni. Seveda pa se krog ne bi mogel skleniti brez vrhovnega blagoslova. Oh, če ni morda kar tukaj pri koncu začetek geneze neke nagrade ... Ko sem torej pred dopusti slišala za ime kandidata, sem mislila tako kot mnogi, saj ni mogoče, saj pa nima po vseh vsaj moralno spornih zadevah, katerih soavtor ali središčna os je bil, nobenih šans za potrditev .. Ja, tako smo mnogi mislili. Danes se nam krave smejijo. Kaj pa je to takega v Sloveniji? Zgodovinski spomin je luknjast, že zdavnaj je zabrisal njegove sporne, a bajne honorarne zaslužke in obvodne firme že pred desetle- tjem, vpletanja hčerke v poslovne naveze, skrivanja nekih poročil, nagrajenca štejejo kar za ustanovitelja prve lovke univerzitetne hobotnice, ki se je razvila v bohotno predstavnico svoje vrste, nastavljanja "primer- nih" kadrov v svojo bližino, grde miškulance pri gradnji medicinske fakultete, medtem ko zares ni vredno omembe njegovo divjanje z motornimi sanmi po zaščitenem območju Natura 2 0 00 na Pohorju. Nekate- rim ni šlo v glavo, da lahko doktor tehniških znanosti tako brezobzirno uničuje naravo, a tukaj ga jemljem v bran, saj se mora človek na tako odgovornem položaju tudi kdaj sprostiti. Ah, pustimo ga že pri miru, morda bo pa res naslednji kandidat za župana. Potem ko je bil že dekan in rektor, mu manjka le še župansko žezlo ... P. S. Čestitam za grb našega mesta, gospod Rozman! Čestitke tudi vsem, ki so kandidaturo spravili mimo vseh čeri. Najbrž ni bilo lahko, kajti tudi če v nobeno od univerzitetnih afer ne bi bil vpleten, bi bil zanje objektivno odgovoren. Res sem, roko na srce, na medmrežju našla tudi oceno, da je univerza v njegovem obdobju doživela razcvet, a človek, ki da kaj nase, bi moral takšno kandidaturo odkloniti. Že zato, da se izogne ponovnemu oživljanju starih grehov. Vsi vendarle nimajo luknjastega spomina in jih bodo žlehtno servirali. Kot sem jih danes jaz. V Makolah odprli deveti kiparski simpozij Forma viva je letos sprejela 14 kiparjev in 26 slikarjev iz petih evro- pskih držav in Slovenije ZDENKO KODRIČ Deveti mednarodni kiparski simpozij Forma viva je včeraj v Makolah odprl župan občine Makole Alojz Gorčen- ko. Ob tej priložnosti je rekel, da je Forma viva osrednji občinski kultur- ni in turistični dogodek in da je nav- dušen nad organizacijsko ekipo, ki navzlic gospodarski in finančni krizi povabi kiparje in slikarje iz petih evropskih držav in Slovenije. Pohva- lil je delo organizacijskega odbora in njegovega predsednika Ivana Dvorša- ka. Slednji je na otvoritvi in na tiskov- ni konferenci povedal, da se simpozij širi v druge občine in da se bo kipar- skega simpozija udeležilo 14 kiparjev, med drugim iz Srbije, Češke, Izraela in Italije. Tudi slikarski del Forme vive bo odlično zaseden: v Makolah bo ustvarjalo 26 slikarjev, med njimi turška slikarka Mizyal Karabiber Na- caroglu. Organizatorji so še povedali, da kiparji že delajo, med marljivi je Čeh Pavel Merkl. Najtežjo nalogo pa bo imel slovenski kipar Branko Raspet, ki bo za svojo skulpturo uporabil pet ton težak kamen in dve toni težko maso železa. V Makolah in okoliških krajih bodo kiparili Aljoša Golubič, Branko Raspet, Drago Vit Rozman, Luka Ra- dojevic, Maša Paunovic, Pavel Merkl, Tadej Razingar, Tanya Premimger, Mihael Krištof, Ferdinand Pfeifer, Jakob M. Bertoncelj, Franci Černelč, Franj'o Marošek in odlična Elena Sa- racino (lanskoletna zmagovalka sim- pozija Forma viva). Simpozij bo trajal do 17. septembra. Takrat bodo razglasili tudi najbolj- še tri in jim vročili denarne nagrade. Najboljši bo dobil 700 evrov. V žirijo so povabili Alena Krajnca, Ireno Čuk, Viktorja Gojkoviča in Matjaža Duha. V okviru letošnje Forme vive bo več spremljevalnih prireditev. Med po- membne štejejo sobotno okroglo mizo o vlogi Forme vive v projektu Persifal, ki jo bo vodil Miha Pogačnik. Okrogla miza, na kateri bodo odkrivali zveze med umetnostjo in gospodarstvom, bo v soboto, 17. septembra, ob 15. uri v dvorcu Štatenberg. Včerajšnji slovesni otvoritvi de- vetega kiparskega simpozija so pose- ben pečat vtisnili še otroci OŠ Anice Černejeve Makole s kulturnim spo- redom. Nastopili so plesalci folklore, harmonikar in violinistka ter pevski zbor. Kiparji pa so povedali, da so nad sprejemom, bivanjem in okoljem nav- dušeni. Udarnik predstavil program Rene Puhar, Srdjan Trifunovic in M i ha H o r v at (Boris Vugrinec) Zavod Udarnik je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil program za novo, drugo sezono. Tudi v tej bo v dvorani kina Udarnik prevladovala film- ska produkcija, čeprav ima zavod, kot je povedal direktor Srdjan Trifunovic, željo in potencial postati omembe vreden producent tudi na drugih kulturnih področjih. V sezoni 2011/12 bodo ponedeljki namenjeni dokumentarnemu filmu, ob torkih bodo na sporedu igrani filmi, v sredo bodo njihove ponovi- tve, ob četrtkih si bo mogoče ogledati eksperimentalne filme, petki, sobote in nedelje pa bodo namenjeni klubskim večerom, koncertom in ponovitvam igranih filmov. Ob tem bo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu na sporedu Ambasada kinoteka, v okviru katere bo mogoče videti kopije klasičnih kino- tečnih filmov, od oktobra naprej pa bo enkrat mesečno Udarnikovo platno namenjeno tudi najnovejši produkciji alpinističnega filma. "V letošnji sezoni smo si za cilj zadali skupno vsaj 500 filmskih projekcij sodobne, aktualne, pre- težno evropske produkcije pa tudi širše. Glede na ciljne publike smo pripravili tudi šest abonmajev," je povedal producent filmskega programa Rene Puhar. Abonma Premiera bo tako ponujal oglede torkovih filmskih premier, abonma Mladi je namenjen srednješolcem od 14. do 18. leta, abonma Otroci osnovnošolcem, abonma Kinoteka predvideva stalni sedež na vseh 35-mili- metrskih projekcijah, medtem ko si bo v okviru abonmaja Dokument-ekspe- riment mogoče ogledati vse premiere dokumentarnih in eksperimentalnih filmov in videov. V Udarniku so pripravili tudi poseben abonma Ezl Ek, ki ga namenjajo predvsem starejšim Mariborčanom. "Ti imajo do dvorane kina Udarnik še zmeraj poseben odnos. Abonma zanje bo zajemal oglede kinoteč- nih klasik in filme, s katerimi je ta generacija dihala v svoji mladosti," razlaga Puhar. Cene abonmajev se gibljejo od 30 do 50 evrov. Ob vsem omenjenem bo v Udarniku tudi več festivalov, med drugim že novembra računalniški festival in festival Kiblix, upajo pa, da bodo zmogli ponovno uvesti dve filmski projekciji na dan, začeti pa želijo tudi novo zgodbo muziciranja na film. "Enkrat mesečno si želimo predstaviti novo glasbeno produkcijo v navezavi s filmom, se pravi živ dogodek na gibljivo sliko," raz- laga programski direktor Miha Horvat. Ob tem so se spomnili tudi minule, premierne sezone, v kateri so zabeležili kar 25 tisoč obiskovalcev in vzpo- stavili odličen kontakt z osnovnimi in srednjimi šolami, za katere so letos pripravili tudi bogato programsko knjižico, saj si želijo v Udarnik privabiti še več šol - pa naj bo to, kot pravi Puhar, "v okviru kulturnih dni ali zunajšol- skih aktivnosti." (ise)