URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

KOMENTIRAMO Obvoznica s pridržkom DARJA LUKMAN ZUNEC V Lenartu so se, čakajoč na odločitev države o gradnji severne obvoznice, za katero so bili že pred odprtjem avtoceste izdelani vsi projekti, odločili, da bodo južno obvoznico zgradili kar sami. Ne ravno s svojim denarjem, pač pa so samoiniciativno poiskali rešitev v širitvi lokalne ceste na jugovzhodu mesta ter zanjo pridobili in tudi porabili denar EU za regional- ne razvojne spodbude. Ker so dobili vsa potrebna soglasja zanjo, so bili toliko bolj začudeni in razočarani, ko jih je država postavila pred dejstvo, da obvoznice ne morejo uporabljati za promet, ker zavijalni pas z regional- ke nanjo ni dobra rešitev, pač pa bi menda bilo bolje narediti krožišče! Od krožišč se jim bo še zvrtelo, so se šalili v Lenartu; a dejstvo je, da obvoznice formalno niso smeli uporabljati. Z regionalne ceste je zavijanje na obvoznico prepovedano z znakom prepovedi za ves promet. A po kakšnih dvajsetih metrih makadamske ceste se lahko podaš na široko, zaradi novega asfalta blestečo cesto, na kateri so celo prometni znaki za omejitev hitrosti, ki te po jugovzhodni strani pripelje na drugi konec Lenarta. Tako se izogneš gneči na edini cesti skozi mesto v smeri vzhod-za- hod. Če si seveda upaš prekršiti prvi prometni znak ... Če si se torej podal na obvoznico, si tvegal visoko kazen - a najpogumnejših to ni motilo. Kljub vsemu večina raje uporablja obremenjeno cesto skozi Lenart, kar še posebno povzroča preglavice v prometnih konicah in ob nedavnem radgonskem sejmu. Lenarški župan je vsaj pol leta moledoval pri odgovornih za državne ceste, naj vendar dovolijo vsaj začasno uporabo zgrajene obvoznice. Prošnjo so mu pred kratkim končno uslišali, a s pridržkom. Dovolili so mu, da občina, vendar na svoje stroške, zgradi odstavni oziroma zavijalni pas. Toda ta rešitev ne bo priznana za dokončno, ampak bo država še naprej vztrajala, da to ne more biti končna rešitev, ker naj bi bila najboljša in najbolj varna pač tista v obliki krožišča. Še vedno bodo morali na njeno "pravoverno" uporabo čakati vse dotlej, dokler država ne bo imela denarja, da zgradi krožišče. Ob tem prav vsi dobro vedo, da je podobnih problemov z obvozni- cami v državi še veliko in da to krožišče najbrž še dolgo ne bo zgrajeno. Čakalo bo na boljše čase, podobno kot to velja tudi za od države že zdavnaj obljubljeno lenarško severno obvoznico, za katero niso doslej zasadili niti ene same lopate. Lenartčani so praktični ljudje, in četudi ima njihova južna obvoznica napako, se z njo ne obremenjujejo preveč. Za njih je zdaj najbolj pomembno, da bodo vsi, ki bodo to hoteli, lahko kmalu uporabljali južno obvoznico. Pomembno je, da si bodo prebivalci ob glavni prometnici skozi mesto vsaj malo oddahnili, da vozniki ne bodo več izgubljali dragocenega časa, pešci pa bodo nekoliko lažje in varneje prečkali glavno cesto. Četudi je rešitev začasna, prinaša lenarškim meščanom in meščankam veliko olajšanje. Davčni urad Ptuj je izdajal opomine Trošenje javnega denarja ali dobronamerna opozorila? UROŠ GRAMC "Le teden dni po zapadlosti plačila po- ložnice za nadomestilo uporabe stavb- nega zemljišča (NUSZ) sem že prejela opomin pred začetkom davčne izvrš- be. Kar hude grožnje za prvi opomin. Še dve takšni položnici smo preje- li v družini, verjetno nismo osamlje- ni primer. Moti me, da so obresti v vseh primerih nizke, pri meni zgolj štiri cente. Povsod se varčuje, a ne gre tu za razmetavanje javnega denarja? Zakaj niso tega obračunali pri nasle- dnji položnici?" je spraševala ogorčena bralka, ki se je oglasila v našem ure- dništvu. Ob koncu avgusta je prejela pošto; meni, da bi v času dopustov dr- žavne službe lahko še počakale. Plača- la je zgolj osnovno položnico, smešno se ji zdi, da bi jo terjali za štiri cente. Zdaj jo zanima, kaj se bo zgodilo z ne- plačanimi obrestmi. "Na davčni upravi ne čakamo," je povedal Stojan Glavač iz službe za odnose z javnostmi. Opomine pošilja- jo po ustaljeni praksi, čeprav jim za- konodaja tega izrecno ne zapoveduje. Skozi leta so spoznali, da je tako veliko računov plačanih, s čimer se izogne- jo izterjavam, opozorijo nanje oziro- ma na druge neprijetne posledice, kot so na primer blokade transakcijskih računov. Z opomini želijo dobrona- merno doseči, poudarja, da se obresti ne kopičijo, če se položnica založi ali nanjo pozabi. Izdajali so jih 23. avgu- sta, tudi naši bralki. "Dosežena reali- zacija po pozivih oziroma opominih je zelo učinkovita. Zavezanci mnogo- krat sami plačajo. Naj kot argument navedem, da je en neplačnik že na- slednji dan plačal dolg v višini 950 evrov," je dejal Glavač. Če zavezanci niti po roku, nave- denem v opominu, ne plačajo ob- veznosti do države, davčna uprava prične postopek izvršbe. Ta zna biti precej obremenjujoča za denarnice. Prične se s trganjem od plače, denar- jem na računih, terjatvami, sledijo premično premoženje in vrednostni papirji, ob koncu pa se davčna lahko "usede" še na nepremičninske ali la- stniške deleže v družbah. Ob tem je treba upoštevati dodatne stroške, ki pri tem nastajajo, opozarja Glavač. Naša bralka, če ne bi plačala teh dvaj- setih evrov, bi jo izvršba z izdanim sklepom in stroški bank stala okrog petdeset evrov, kar je najnižja vsota. Neplačanih štirih centov pa ne bodo terjali, ker se za tak postopek odlo- čijo le v primerih, ki presegajo deset evrov. Neporavnani dolg bodo obra- čunali pri dohodnini ali naslednjem obroku NUSZ. Na Ptuju orači iz Slovenije Na posesti ptujske biotehniške šole bodo že danes, tokrat za trening, zaorali orači, udeleženci 55. državnega tekmovanja, ki bo v Turnišču pri Ptuju vse do sobotnega popoldneva. Že jutri se bodo pomerili dijaki srednjih biotehniških šol, opoldne pa bo uradno odprtje tekmovalnega zbora oračev. Dijaki in učitelji biotehniških šol se bodo v petek pomerili v košnji na tradicionalen način, dijaki pa v spretnostni vožnji. Popoldan pa se bodo na polje podali tekmovalci v oranju strnišča, tisti, ki se bodo pomerili v oranju ledine, pa bodo svoje znanje in spretnosti pokaza- li v soboto dopoldne. (ps) Uredili bi Turnišče Načrtov za oživitev gradu med domačini veliko, polen pod noge pobudnikov pa še več SLAVICA PIČERKO PEKLAR "Od nekdaj živim tukaj ob gradu in mi zato ni vseeno, kaj se s to nekdaj veliko in dobro vzdrževano pose- stjo dogaja. To, kar se gresta občina in država, pač nikamor ne vodi, grad s parkom propada, nas, ki bi radi kaj naredili, pa nihče ne posluša. Bil sem že pri ptujskem županu, razložil sem mu, kako bi s prostovoljci lahko veliko naredili, a odgovora ni. Zdaj zato na lastno pest izdelujem spo- minsko ploščo, da obudim spomin na družino zadnjih turniških gra- ščakov Lippit Waren, ki jo bom konec oktobra postavil pri vhodu na zadnji strani gradu," je ob srečanju razlagal Marjan Ribič iz Turnišča in svoje za- misli predstavil še z izdelano maketo. "Vidite, ob gradu bi bilo treba ure- diti rekreacijsko jezero, vode je tod dovolj, nekdaj smo se v vseh teh tol- munih kopali. Ob jezeru bi postavil manjše turistično naselje, poskrbe- ti pa bi bilo treba tudi za okolico, da bi bila narava spet takšna, kot je bila v mojih mladih letih. Zdaj se menda tukaj ne da nič delati, ker je to obmo- čje Nature 2000. Drevesa propadajo, razrašča se plevel, grmovje s trnjem se vije na vse strani, tod od vsega ra- stlinskega in živalskega bogastva zdaj naletite le na komarje in mrčes, koprive so menda dobre za revmati- ke ... - a kar je preveč, je preveč. Grad, ki so ga Lippiti do konca druge sve- tovne vojne lepo vzdrževali, je vse bolj podoben ruševinam," je med sprehodom do Turniške studenčnice omenjal Ribič, ki je prepričan, da bi skupaj z biotehniško šolo pa še s kom, morda tudi zadnjim pobudnikom za Marjan Ribič in O t o Krušič pred zadnjim v h o d o m v grad, kjer bosta družini Lippit Waren postavila spominsko ploščo (Slavica Pičerko Peklar) ohranitev gradu Samom Strelcem, lahko kaj dobrega naredili. A kaj, ko njega in njemu podobnih, ki bi kar zavihteli krampe in lopate in začeli urejati grajsko okolico, nihče ne po- sluša. "V gradu bi uredil restavraci- jo pa slaščičarno in pekarno, vabili bi v čajnico," napoveduje sogovor- nik, ki se spominja, da so zadnji gra- ščaki tod lepo živeli, bili pa so tudi dobri do ljudi. "Že desetletja živim v Hunkerjevi vili, ki je del turniškega posestva, pa ne morem kar križem rok gledati, kako tukaj vse propada. Včasih sem strohnela drevesa posku- šal odstraniti, po svoje sem skrbel za park, da je bil vsaj prehoden, pa so mi to prepovedali, češ da moram spo- štovati predpise. Enkrat, zdaj bo že več kot dvajset let tega, sem na stu- denčnici, ki teče, kjer sta nekoč stala mlin in žaga, postavil mostičke, vse lepo uredil, prihajali so otroci iz šol in vrtcev ter se tam igrali, pa se je to izvedelo in sem moral vse podre- ti. Potem pa so neki drugi ljudje pri- hajali k meni in predlagali, da spet kaj naredim za obiskovalce. Zdaj so izviri Turniške studenčnice vse bolj zamuljeni, skoraj jih ni več, pa bi se bilo tako lepo sprehoditi ob potoku. Pripravljen sem s sovaščani počistiti okolico potoka, urediti pešpoti, po- staviti klopce za sprehajalce. Veste, včasih je bilo tukaj živahno, ljudje so radi prihajali v Turnišče, zdaj pa vse zamira," je kar malo tožil Oto Krušič, stanovalec iz Hunkerjeve vile. Skupaj z Ribičem se skoraj vsak dan spreho- dita po turniški posesti, vesela sta, ker ima tukaj prostore ptujska bio- tehniška šola - a grad še vedno propa- da, park se zarašča, tisti, ki bi morali ukrepati, pa po njuni zdravi kmečki pameti itak ne vedo, kaj delajo. Nikoli več zlati časi V šestih haloških šolah se letos izobražuje le tisoč dvesto osnovnošolcev UROŠ GRAMC Videmski prvošolci se veselijo prvih šolskih dni. Da je bila zelo pogumna, ko je prestopila šolski prag, se je po- hvalila deklica na odhodu iz učilni- ce na igrišče. Tam so najbolj veseli, ko jih lovi črni mož, se igrajo miške in mačke ... V učilnici so še precej razpu- ščeni, govorijo en preko drugega, se ne poslušajo. Kakšen mesec bo trajalo, da mine začetna evforija, da se vzposta- vi disciplina, takrat bo delo normal- no steklo, nam je povedala učiteljica. Dva oddelka prvošolčkov, šestnajst v vsakem, na Vidmu poučujejo Biserka Selak, Boštjan Petrovič in strokovna delavka Lidija Kosar. Na podružnici v Leskovcu jih je le sedem, na Selah komaj pet. Premalo, da bi imeli samo- stojni prvi razred, pouk kombinirajo z drugim. Na Selah je identična situ- acija še v četrtem in petem razredu. "Vsako leto je manj otrok, ne bistve- no, a vendar pešamo. Včasih je bil kriv razvoj, ljudje so se odseljevali. Zdaj je kriza in se vračajo, toda še smo daleč od zlatih časov. Ocenjujemo, da se bo situacija pri nas s tem tempom v nasle- dnjih dveh letih stabilizirala. Na obeh podružnicah smo letos odprli nov od- delek vrtca," je povedala ravnatelji- ca OŠ Videm Helena Šegula. Haloške občine so znane po tem, da so bile tri ali štiri desetletja nazaj bistveno bolj obljudene. Včasih pa je bilo le šolar- jev skoraj več, kot je danes vseh pre- bivalcev skupaj. V tem šolskem letu je v vseh šestih občinah skupaj tisoč dvesto osnovnošolcev. V zlatih časih je bilo v Žetalah več kot 60 otrok v generaciji. Prvič v zgo- dovini se jih bo letos izobraževalo manj kot sto, le 95. V naslednjem šol- skem letu bodo praznovali 200-letni- co šolstva v kraju. Ravnatelj Anton Butolen se na jubilej že pripravlja. V starih kronikah je zasledil, da je v letu 1895/1896 šolo obiskovalo rekordnih 465 otrok. Štirideset let nazaj jih je bilo več kot tristo, desetletje kasneje je šte- vilo padlo pod dvesto. Zdaj so le bleda senca, obeti pa tudi niso nič kaj prida. "Čez dve leti bo boljše, potem spet slabše. Morda bo položaj kaj spreme- nil nov vrtec, ki ga nameravamo od- preti sredi oktobra 2012. V prvi razred imamo vpisanih devet otrok, v dru- gega enajst. Glede na to, da spadamo med demografsko ogrožena območja, bi lahko imeli celo enega učenca manj, pa bi še zadostovali normativom, a so nam vlogi za dva oddelka na ministr- stvu zavrnili. Vedno so nam ugodili, zdaj je drugače, slaba gospodarska si- tuacija, pravijo. Imeli bomo kombi- nirani pouk v prvih in drugih dveh razredih. Odpuščali pa le ne bomo, nekateri učitelji bodo prejemali 90-od- stotno plačo," je dejal Butolen. Sosedstvo ni izjema, tudi v Pod- lehniku se soočajo z upadom vpisa. Letos je šolarjev šest manj kot lani, v po enem oddelku vsake generacije jih je skupno 114, od tega šestnajst prvo- šolčkov. Kot v Žetalah se bodo v začet- ku prihodnjega šolskega leta vselili v nov vrtec in upajo, da se bo stanje po- pravilo tudi v šoli. "Vrtec bo fizično in organizacijsko del šole, kar je zagoto- vo pozitivno s strani skupnih služb in financiranja. Po statističnih podatkih je število rojstev v občini višje kot vpis v šolo. Upamo, da se bodo starši v pri- hodnje odločali za podlehniški vrtec in šolo. Res je, da se na račun priselje- vanja število prebivalcev pri nas pove- čuje, a tu gre pretežno za vikendaše, starejše brez otrok. Naši kraji so lepi, zeleni, toda za gradnjo so problem pro- storski načrti, kar je zagotovo ovira za mlade družine," je povedal ravnatelj podlehniške šole Dejan Kopold. V Zavrču in Cirkulanah bo šolo obiskovalo 277 učencev in učenk. Dva- indvajset je prvošolčkov, deset več jih je junija odšlo. "Zadnja leta se vselej gi- bljemo okrog iste cifre, število otrok pri nas stagnira. V Zavrču se sicer rahlo povečuje, lahko bi imeli tri od- delke vrtca," je povedala ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Kristina Artenjak. V Cirkulanah štirioddelčni vrtec obi- skuje 106 otrok, v Zavrču dvooddelč- nega 36. Tik ob meji obstajajo načrti za novo stavbo, a v kratkem selitve vanjo še ne pričakujejo. Boljše pogoje za pouk bodo v Cirkulanah omogočili z novo telovadnico, ki jo pričakujejo v enem letu. Graditi so jo pričeli v začet- ku poletja. Vsako leto pa prenovijo dve ali tri učilnice. V Majšperku je minilo najtežje leto, le tam bo letos devet otrok več. Večji zasuk v pozitivno smer napoveduje- jo za prihodnja leta. Vrteške kapaci- tete že trpijo, v petih oddelkih - vseh s povišanim normativom - se na treh lokacijah gnete sto otrok. "Letos smo prikrajšani za dva oddelka, ker pa vemo, da občine ne zmorejo financira- ti iz lastnih sredstev, lahko le čakamo na sprostitev investicij na nivoju države. Obsežne občinske investici- je v infrastruktruro v zadnjih letih so vendarle pozitivni dejavnik, da so naši kraji urejeni, lepši in s tem zanimivi za priseljevanje. Tudi bližina avtocest je zagotovo pripomogla," je dejal ravna- telj majšperških vrtcev in šol Branko Lah. V matični šoli je 256 učencev, v obeh podružnicah manj kot petdeset. Najmanjša šola tod okoli, le z devet- najstimi učenci, je v Stopercah. Slabo minulo obdobje zaznamujejo po en oddelek v prvih petih razredih v Maj- šperku, višje imajo dva. Letos so vpi- sali 27 prvošolčkov, še osem na Ptujski Gori in štiri v Stopercah.