URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Rekli so Kaj bo z univernjado Vili Rezman, n e o d v i s ni p o s l a n e c: "Kako poteka izvajanje maribor- skega projekta Univerzijada 2013? Pokrit je z ustreznimi sklepi držav- nega zbora, s sklepi vlade, z ustre- znimi številkami in se relativno slabo izvaja. Kot piše v revizijskem poročilu računskega sodišča, pa ne bo realiziran tako, kot je bil zasta- vljen, že zavoljo tega ne, ker sklepi, ki jih je sprejela vlada, niso uresni- čljivi. Ne da se jih izpeljati. Že več kot dve leti ne. Sklepov, ki zagota- vljajo denar za sofinanciranje in- vesticij, ni mogoče izpeljati. Včeraj smo tako zopet dobili obljubo, da bomo v tednu dni - kar je pozitiv- no - zvedeli, kaj sta ministrstvi za šolstvo in šport ter za finance ure- dili, da bi projekt lahko izvajali pravilno. To ni kak ogromen pro- jekt posamične občine, ampak je nacionalni projekt, zato bi moralo biti tudi v vladnem interesu, da ga pospešuje. A če bomo imeli preveč takšnih primerov, ko bo vlada sprejemala sklepe, ki jih ne ure- sničuje, skorajda nima več smisla načrtovati, saj že z načrtovanjem ustvarimo nerešljive probleme." (jz) Guvernerja Kranjca preiskuje policija Na Policijski upravi Ljubljana po po- ročanju časnika Finance vodijo pred- kazenski postopek, povezan s sumi kaznivih dejanj pri vodenju Banke Slovenije. Postopek teče od februar- ja, po neuradnih podatkih pa naj bi bil guverner Marko Kranjec kazensko ovaden zaradi suma zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi. Na policijski upravi so za časnik potrdili, da vodijo predkazenski postopek, a po- drobnosti niso razkrili. Po neuradnih informacijah pa naj bi Kranjcu očitali opustitev dolžnosti skrbnega nadzora bančnega poslovanja, zlasti v primeru banke Hypo, kjer so avstrijski lastni- ki februarja na hitro zamenjali upravi banke in lizinga, potem ko naj bi bila njihova notranja preiskava potrdila sume o pobiranju provizij pri poslih komitentov v Liechtensteinu in drugih davčnih oazah. "Opustil je (Kranjec, op. a.) skrben nadzor poslovanja banke in preprečil uslužbencem Banke Sloveni- je, da bi opravili svojo dolžnost in pri- javili vse sume kaznivih dejanj," po neuradnih virih časnika med drugim piše v ovadbi. (sta) V O X POPULI Kupujete mleko na mlekomatu? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali Agencija za upravljanje kapitalskih naložb deluje neodvisno od politike in države? 15 % Da 85 % Ne Število glasov: 253 Kljub vsemu povabilo, ki se ne zavrne Zgolj za nekaj mesecev v vlado? Zakaj? Matej Lahovnik, Radovan Žerjav in Marko Pavliha, trije nek- danji ministri, vsak s svojo izkušnjo krajšega, časovno omejenega ministrovanja, ko so se v prejšnjih vladah krpale kadrovske luknje, govorijo za Večer VANEŠŠA C OKL "Napovedujem, da bodo novi ministri podporo v državnem zboru dobili, ker se bo oblikovala eksistenčna koalici- ja. Če bi me kdo od potencialnih bodo- čih ministrov vprašal, ali naj gre zdaj v vlado, pa bi mu odsvetoval," pred od- hodom premierja Boruta Pahorja v parlament - z novimi imeni za izpra- znjena ministrska mesta - po zaupnico pravi dr. Matej Lahovnik. A doda, da bodo kandidati za vlado najbrž nare- dili, kakor je (prvič) on, ker dokler sam ne izkusiš ... Dvakrat je bil v zadnjih letih gospodarski minister, a nikdar vsa štiri leta. Pahorjevo vlado je pred- časno zapustil (po njegovem bi bile predčasne volitve najboljše), v Ropovo je spomladi 2004 šel za pol leta, koli- kor je takrat manjkalo do novih par- lamentarnih volitev. O d naključja do klica d o m o v i ne Premier se zdaj nadeja, da bo svojo lu- knjavo vlado pokrpal z ministri za ne več kot nekaj mesecev. Toda kdo gre v vlado zgolj za nekaj mesecev in tvega na primer, da se v prejšnjo službo, ko se mu mandat zaključi, ne bo mogel vrniti, ali pa za kratko ministrova- nje prekine oziroma skrči akademsko kariero? Kaj tu odloča? "Leta 2004 me je prepričal fakultetni kolega, danes dekan Ekonomske fakultete dr. Dušan Mramor, ki je bil finančni minister," se svoje zgodbe spomni Lahovnik. In raz- Matej Lahovnik (Igor Napast) mere so bile takrat drugačne, boljše od današnjih, doda. Prav se mu je zdelo, da gre poskušat nekaj narediti, name- sto da samo kritizira. Ni pa imel takrat nobene politične izkušnje in tudi tisti, ki se jih zdaj omenja kot bodoče Pahor- jeve ministre, jih vsi nimajo. Leta 2004 je bilo, kakor da je s padalom padel v divjino. Ko se je 2008., po vmesnih po- slanskih letih, vrnil, mu je bilo lažje, pravi. Vedel je, kako politika funkcio- nira. Z današnjimi izkušnjami koraka iz 2004. verjetno ne bi naredil, kljub vsemu pa tiste, ki so sprejeli premier- jevo povabilo v vlado, razume. Izziv je, pravi, čeprav si zanesljivo nihče ne dela utvar, da bo v vladi (če bo) več kot nekaj mesecev. Ali da bi sploh bil kandidat za ministra, če se politična situacija ne bi bila tako zasukala. Če predsednik vlade pokliče, če je klic domovine, se spodobi vsaj razmisliti, pravi bivši minister. Kljub razmeram, ki ne povzročajo kandidatske gneče. Potencialnim novim ministrom "za določen čas" svetuje, da delajo čim bolj strokovno, v politiko pa se ne spušča- jo, politično naj se ne izpostavljajo, da bi to svojo epizodo zapustili čim manj poškodovani. Končno: dobili so pova- bilo v tako rekoč tehnično vlado, "vse- binske, politične koalicije ni več". Poslanec in predsednik SLS Rado- van Žerjav je bil prometni minister v vladi Janeza Janše zadnje leto pred parlamentarnimi volitvami 2008. Bil je "zgolj splet okoliščin", pripovedu- je. Kandidiral je takrat za direktorja Radovan Žerjav (Robert Balen) Nafte Lendava, a je vedel, da bi zaradi konfliktnih medčloveških odnosov v tistem okolju težko delal, tudi če bi bil izbran. Na pogovor s predsednikom vlade ni šel zato, da bi postal minister. Rečeno mu je bilo, da se bo v Ljublja- ni govorilo o Nafti. In je šel. Potem je pa naneslo, da je privolil, da bo mini- ster. "Rekel sem si: za leto dni grem v Ljubljano, potem pa se vrnem v Len- davo." No, leto v Ljubljani se je malo zavleklo ... Če bi povabilo v vlado, hi- potetično, dobil zdaj, se verjetno ne bi odločil, pravi. To si morejo po njego- vem privoščiti le tisti, ki vedo, da se bodo čez nekaj mesecev lahko vrnili v staro službo, kar po Žerjavovem pre- pričanju še najlažje naredijo univerzi- tetni profesorji. Minister je služabnik Pomorski pravnik dr. Marko Pavliha je bil po odhodu SLS iz vladne koalici- je minister za promet v vladi Antona Ropa. Od aprila do decembra 2004, ko je mandat začela nova vlada. Zakaj se človek odloči za nenaden skok v po- litiko? V Pavlihovem primeru je tre- ščilo kot strela z jasnega. "Aprilskega jutra leta 2004 sva z ženo kot običaj- no pila jutranjo kavo in poslušala radio, ko so oznanili, da je iz koalici- je izstopila SLS in hkrati iz vlade njeni trije ministri. Soproga me je pogleda- la in izustila zgodovinski stavek, ki ga še danes obžaluje: Samo da ne boš a priori rekel ne! Zamahnil sem z roko, češ, kateri bedak bi se odločil za mini- M a r ko Pavliha (Boris Vugrinec) strovanje tik pred koncem mandata, čez nekaj ur pa sem že prejel telefon- ski klic in se pozno popoldne sestal s posebnim odposlancem predsednika vlade Antona Ropa, ki me je zasnubil za ministra za promet. Zakaj sem se tako rekoč v nekaj urah odločil zapu- stiti varen univerzitetni pristan in se podati v razburkane politične vode? Predvsem zato, ker zaradi etičnih ra- zlogov nisem mogel odkloniti povabi- la, naj priskočim na pomoč. Pogosto sem se javno oglašal o problematiki s svojega področja, kritiziral nekate- re nestrokovne poteze oblasti in po- nujal predloge, zato bi bilo nezrelo in boječe, če ne bi bil sprejel izziva, da svoje zamisli uresničim v praksi in tako prispevam k boljšemu upra- vljanju države za dobrobit ljudi." Pa svež izziv je tudi potreboval. Obenem prizna, "da je ministrska funkcija vsaj navidezno dokaj prestižna, kar bržko- ne skoraj vsakogar vsaj malo samopa- šno zamami". In bil je, pravi, povabljen v dobro, prenovljeno, pomlajeno in predvsem učinkovito vlado, "za po- tencialne nove ministrske kandidate je danes bistveno drugače". Kakorkoli, vsem zdajšnjim in vsem bodočim ministrom bivši politik Pa- vliha polaga na srce, da naj nikoli ne pozabijo na prvotni pomen latinske besede minister, to je služabnik. "Če naj bi bili poslanci po ustavi predstav- niki vsega ljudstva, bi morali biti mi- nistri s premierjem vred njegovi zvesti služabniki." Banke Raščanu zasegle še Monero Ker naj bi medijski tajkun Matej Raščan Poštni banki Slovenije dolgoval prek 250 tisoč evrov, je zasegla njegov delež v Moneri FRANJA ŽIŠT Agonija zaposlenih v družbi Delo Revije še zdaleč ni končana, še vedno delajo v enako slabih razmerah, brez plač in plačanih socialnih prispevkov. V teh dneh potekajo zadnji pogovori s Skupino Krater, ki je pred časom od KBM Leasing najela blagovne znamke, kot so Jana, Lady in Naša žena. Zapo- sleni v Delu Revije pravijo, da na- jemniki kažejo resen namen in da skupaj iščejo možnosti, kako zaposle- ne formalno prezaposliti. Medtem ko se po prostorih Dela Revij že spreha- ja stečajni upravitelj, je okrajno sodi- šče v Ljubljani Poštni banki Slovenije dovolilo izvršbo na deležu lastnika Mateja Raščana v podjetju Monera, ki je uradni lastnik Dela Revij. Kot je poročal Dnevnik, Raščan banki, ki je prav tako del Skupine NKBM, dolguje približno 256 tisoč evrov, posojilo pa mu je banka odo- brila oziroma reprogramirala lani. Iz- vršbo, v okviru katere lahko banka Raščanu zaseže tudi premične stvari in denar na enem od osebnih računov, je banka dosegla na podlagi menice, ki jo je Raščan banki predložil za zavarova- nje posojila, pišejo v Dnevniku. Ob po- stopku izvršbe pa ni jasno, zakaj banka tega ni opravila že lani, ko je Raščanu reprogramirala kredit. Družba Monera je bila konec leta 2009 kapitalsko pod- hranjena, saj se je več kot 38 milijonov kratkoročnih posojil, najetih za nakup Dela Revij, financiralo skoraj izključ- no s črpanjem denarja iz dotlej skoraj nezadolženega podjetja. Če bi banka delež v Moneri zasegla lani, bi lahko vodila sanacijo Dela Revij, s čimer bi upnikom in zaposlenim zelo verjetno prihranila agonijo, ki smo ji priča že več mesecev. Prav izvršba naj bi na- kazovala, da so zdaj že nekdanji odgo- vorni v Delu Revije v zadnjih mesecih kršili insolvenčno zakonodajo. Za komentar smo želeli povprašati Mateja Raščana, a spet ni odgovoril na klice. Na Poštno banko Slovenije smo naslovili vprašanji, kakšen znesek jim dolguje Raščan in zakaj izvršbe niso opravili že lani, ko so mu reprogrami- rali kredit. Ker se vprašanji nanašata na sodelovanje s konkretnim komiten- tom oziroma na konkreten posel, nam "v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno politiko banke" na zastavlje- ni vprašanji v banki niso odgovorili. Virant: V prihodnjem mandatu odpravljanje birokratskih ovir Vlada bi ukinila vsakršno obveznost izpolnjeva- nja obrazcev v upravnih postopkih, saj bi to vlogo za stranko opravil organ, napoveduje Gregor Virant Glavni poudarek programa SDS za prihodnji mandat na področju javne uprave bo na odpravljanju birokrat- skih ovir, je na tiskovni konferen- ci poudaril predsednik odbora za javno upravo v strokovnem svetu SDS Gregor Virant. Kot je pojasnil, so cilj prihodnje javne uprave racionalni, lo- gični, hitri in učinkoviti postopki. Virant je povedal, da bi vlada med drugim ukinila vsakršno obveznost izpolnjevanja obrazcev v upravnih postopkih, saj bi to vlogo za stranko opravil organ. Tudi za uveljavljanje pravic ob rojstvu otroka bi v priho- dnje skrbeli centri za socialno delo, saj bi informacije o rojstvu lahko pridobi- li sami. Vlada bi zmanjšala število de- javnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje, je povedal Virant. Drugi cilj je po njegovih besedah nadoknaditi zaostanek na področju e- uprave. Potem ko je bila leta 2007 Slo- venija po tej plati druga v Evropi, je leta 2010 padla na deveto mesto. Spet jo je treba pripeljati med najboljše tri, zlasti prek zagotavljanja novih storitev za državljane in podjetja, pravi Virant. Tako bi uvedli možnost naročanja osebnih dokumentov prek spleta in zagotovili učinkovit sistem elektron- skega javnega naročanja. Državljanom bi omogočili vpogled v podatke Zpiza, pri čemer bi si vsak lahko sam izraču- nal, kdaj se lahko upokoji in kakšna bo višina pokojnine. V program na- merava Virant uvrstiti tudi e-volitve. Obenem bi Virant v prihodnjem man- datu zmanjšal število institucij za naj- manj desetino. Tako bi ukinili agencije za javno naročanje, za varnost cestne- ga prometa in agencijo za knjigo, urad za podnebne spremembe, nepremič- ninski sklad in agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. Ukinilo bi se tudi obvezno članstvo v vseh zbornicah. V širšem javnem sektorju bi bilo po Virantovih besedah treba usta- viti trend rasti števila zaposlenih in ga obrniti ali pa zmanjševati stroške dela. Na področju plač bi sicer ohra- nili enoten plačni sistem, spremeni- li bi razmerje med maso sredstev za fiksne plače in maso za stimulacije. To razmerje je danes po besedah Viranta 99:1, v prihodnje pa bi bilo 90:10. Rast plač v javnem sektorju bi se ravnala po rasti plač v gospodarstvu. (sta)