URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Protest invalidov z o p er n o v e lo z a k o na o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenje (Robert Balen) Peticija za pravice in proti plenilski politiki Predstavniki invalidskih organizacij so s protestom izrazili nasprotovanje noveli zakona o lastnin- skem preoblikovanju Loterije Slovenije LAURA ŠTRASER Predstavniki različnih invalidskih organizacij so včeraj s protestnim shodom pred parlamentom izrazi- li nasprotovanje noveli zakona o la- stninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, poslancem pa obenem pre- dali "peticijo za pravice in proti plenil- ski politiki" z nekaj manj kot 20.000 podpisi. Če bo predlog zakona sprejet, bodo začeli zbirati podpise za referendum, saj novela, ki so jo v parlamentarno proceduro vložili poslanci SD, Zares in SNS s prvopodpisanim Francom Jurijem, po njihovem mnenju ruši že uveljavljen in dober sistem financira- nja invalidskih organizacij. "Tega ne moremo drugače oceniti kot poskus, da se neki sistem, ki dobro funkcioni- ra in daje dobre rezultate, v pretežni meri demantira," je včeraj dejal pred- sednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NCIOS) Boris Šu- štaršič. Prepričan je, da se s predlaganimi spremembami želi podržaviti in spo- litizirati Fundacija za financiranje in- validskih in humanitarnih organizacij (FIHO) oziroma njen svet, ki med orga- nizacije razporeja okoli 20 milijonov evrov od koncesij za igre na srečo. Kot je znano, je glavna novost novele prav spremenjena sestava sveta FIHO, kar sproža največ polemik. Pre- dlagatelji novele menijo, da bi bilo treba sestavo sveta uravnotežiti tako, da bodo v njem enakopravno zastopa- ne invalidske in humanitarne organi- zacije in da se s tem prepreči konflikt interesov. Zdaj imajo namreč v svetu absolutno večino predstavniki inva- lidskih organizacij (16 od 30 članov sveta), predstavniki humanitarnih organizacij (12 članov) in vlada (dva člana) pa so pri odločanju o skupnih zadevah postavljeni v podrejen polo- žaj. Šuštaršič pa to "uravnoteženost" razume, kot "da je treba del denarja, ki pripada invalidom, tem odvzeti in ga nameniti za druge potrebe". Pre- dlogu zakona očita tudi, da po novem člani sveta ne bodo smeli biti funkci- onarji invalidskih in humanitarnih organizacij: "To je zakonsko določilo, ki iz sveta izloča najbolj kompetentne ljudi na tem področju." Predlog zakona po njegovem tudi ni bil oblikovan po standardih, ki veljajo v naši parlamen- tarni demokraciji, ampak je nastal na zaplotniški način, brez sodelovanja in- validov. V NCIOS trdijo, da o pripravi zakona niso bili obveščeni, kar je krše- nje zakonodaje in konvencije o invali- dih, temu pa so pritrdili tudi v uradu predsednika republike, vladnem svetu za invalide in v uradu varuhinje člove- kovih pravic. Kot so včeraj povedali predstavniki NCIOS, pa spremembe zakona podpira Elena Pečarič, donedavna predsedni- ca Društva za teorijo in kulturo hen- dikepa YHD, ki že dolga leta napada Borisa Šuštaršiča: "Pečaričeva ima tudi politične aspiracije in očitno so se v nekem trenutku politični intere- si Zares ter osebna in politična agenda Pečaričeve prekrili." Subvencioniranj e študentske prehrane Vpis v sistem subvencionirane štu- dentske prehrane in podaljševanje upravičenosti do subvencij za štu- dijsko leto 2011/2012 že poteka, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Hkrati vabijo vse štu- dente, ki že imajo urejen vpis, da se v sistem vpišejo že septembra in se tako izognejo gneči v oktobru. Za podalj- šanje upravičenosti do subvencij za študentsko prehrano v novem študij- skem letu študenti potrebujejo velja- ven indeks oziroma potrdilo o vpisu in osebni dokument. Če se študenti v sistem vpisujejo prvič, morajo naj- prej opraviti predvpis preko spletne strani www.studentska-prehrana.si , potem pa poleg veljavnega indeksa oziroma potrdila o vpisu in osebne- ga dokumenta potrebujejo še mobil- ni telefon in številko prijavnice, ki so jo pridobili ob predvpisu. Študenti lahko sicer na dan koristijo dve sub- venciji, vendar mora biti med njima vsaj štiriurni razmik. Neizkoriščene subvencije v mesecu pa se prenesejo še za dva meseca vnaprej. Če študenti do 1. oktobra ne bodo izkazali upravi- čenosti do subvencij za študijsko leto 2011/2012, jim bo koriščenje subven- cij onemogočeno. Ker sistem deluje samodejno, ne bodo mogli koristiti niti neizkorišče- nih subvencij iz avgusta in septem- bra. Koristili jih bodo šele, ko bodo izkazali upravičenost, torej ko bodo ponovno uredili aktivacijo statusa z ustreznimi dokazili, so še sporočili iz ŠOS. (sta) Tisoč šolarjem nova torba V vseslovenski humanitarni akciji zbiranja šolskih torb so v poslovalnicah Mladinske knjige zbrali 1057 uporabnih šolskih torb. Te bodo dostavili na 17 regijskih odjemalnih centrov zveze prijateljev mladine, nekaj torb pa je povsem novih, je ob koncu akcije povedal direktor Mladinske knjige trgovine Andrej Bergant. V akciji, ki je trajala od 16. do 31. avgusta, so zbrali 1357 šolskih torb. Izločili so 300 neupo- rabnih oziroma poškodovanih, preostale pa bodo dostavili regijskim odjemalnim centrom zveze prijateljev mladine, je na tiskovni konferenci ob koncu akcije pojasnil Bergant. Dejal je tudi, da so se v akcijo podali s kančkom strahu, a so starši in otroci z odzivom pokazali, da se zavedajo stiske, v kateri živimo. Na dan so po posamezni enoti zbrali okoli sto torb. Tistim, ki so podarili svojo staro, vendar še upo- rabno šolsko torbo, so v poslovalnici podarili ugodnost pri nakupu nove torbe. Pri zbiranju šolskih torb se je najbolj izkazala občina Domžale, ki je prva po količini zbranih in kakovostnih torb. (sta) ODMEV Peskovnik VANESSA COKL Ko je bil pred dobrimi štirimi leti zakon o verski svobodi v - kakor zmeraj, ko gre za relacijo država/Cerkev - razdeljenem državnem zboru sprejet, je vsaj za droben trenutek in pri neobremenjenih obveljalo, da smo naposled le dobili solidno versko zakonodajo, prilegajočo se demokratičnim časom. Ampak to je bil kajpak šele začetek. Verskim paragrafom je bilo od starta usojeno, da gredo na ustavno sodišče. In so šli. A so ustavni sodniki za logiko tukajšnjih pripadnikov sekularizma, kakor bi na (katoliški) cerkveni strani v modernem reevangelizacijskem jeziku oklicali promo- torje sekularnosti v podobi gorečih pristašev neprebojnega zidu med državnim in cerkvenim po slovensko, spisali vse preblago odločbo. Niso suspendirali verskega zakona, niso ukinili verske duhovne oskrbe v vojski in policiji, niso zaprli vrat duhovni oskrbi v (javnih) bolnišnicah in zaporih, samo duhovnike v državni službi so prepovedali, niso zradirali splošne koristnosti verskih skupnosti, niso predrugačili modela proračun- skega (so)financiranja ... In? Zagatno je postalo! Koalicijski sporazum Pahorjeve vlade (tiste začetne, nemanjšinske) se je namenil redefinirati odnose med državo in verskimi skupnostmi. Urad za verske skupnosti je prišel vodit liberalni demokrat, ki je nekoč v Zasavju bil res pionir radijskih verskih oddaj, bolj od vsega pa si je želel pionirstva na terenih verskih paragrafov. Že ko je bil poslanec, je spisal svoje radikalne, ko ga je leva vlada postavila vodit verski urad, pa je bilo tudi le za silo poučenim jasno, da je komaj dobro uveljavljenemu zakonu o verski svobodi namenjeno spreminjanje, pa če ima ustavnosodno podlago ali če je nima. Od tod naprej se ve: urad za verske skupnosti, ki v svojem programu pač ni mogel imeti zgolj obiskovanja vseh vrst verskih družabnosti, se je namenil napisati nov verski zakon, ko so se uprle bolj kot ne vse verske skupnosti, pa je oznanil, da bo spremenil veljavnega. Pri tem poskusu smo (še) zdaj, več kot leto dni od odločitve ustavnih sodnikov. Z letala se vidi, da se želi spremeniti precej več in globlje, kot terja ustavno sodišče, ustavnosodno odločbo v uradu vlade od začetka berejo zelo svobodno, podalpska politika pa je spet na preverjeno trd(n)ih dveh bregovih, kamor se zabarikadira vsakič, ko so na mizi verske zadeve ali pa sramotni povojni poboji. Še enkrat več se vrti že videno. Politična levica trdi, da z novelo zakona o verski svobodi dezideologizira, tisti, ki so desno od levih, vidijo nič drugega kot novo škodljivo ideologizacijo. Tudi če predrugačeni paragrafi pridejo iz parlamentarne procedure, jih bo slej ko prej nekdo poslal prekontrolirat na ustavno sodišče. Stavite, da bo nekje vmes nova vlada napisala nov, svoj verski zakon? Seveda ga bo! In tako naprej in tako naprej. Peskovnik. Popravljanje zakona o verski svobodi zdaj deli poslance Parlamentarni notranjepolitični odbor bo danes nadaljeval včeraj začeto večur- no razpravo o noveli zakona o verski svobodi, ki jo formalno podpisuje skupi- na koalicijskih poslancev z Antonom Anderličem (LDS) na čelu, pravzaprav pa so poslanci posvojili paragrafe, ki so jih spisali v vladnem uradu za verske sku- pnosti pod direktorjem Alešem Guličem (LDS). Da bi, zagotavlja Gulič, zadostili odločbi ustavnega sodišča, ki je lani nekatere dele veljavnega zakona o verski svobodi razveljavilo oziroma jih je naročilo popraviti. Toda v zakonodajnopravni službi so v predlagani noveli odčitali nemalo po- manjkljivosti in nejasnosti (na primer pri financiranju iz javnih sredstev pa pri verski duhovni oskrbi, operiranju s podatkom o verski pripadnosti, ki je osebni podatek, vzporejanju verskih in svetovnonazorskih skupnosti ...). Največja opo- zicijska stranka, SDS, bi novelo sploh umaknila, ker gre po njenem veliko dalj od odločbe ustavnega sodišča. Opozicija vidi v spreminjanju zakona o verski svo- bodi ideološko opravilo, ki da tudi zlorablja odločbo ustavnega sodišča, koali- cija pa se brani, češ da novela dezideologizira in da ni res, da bi ukinjala javno financiranje. Gulič zagotavlja, da bo po novem za verske skupnosti na voljo celo veliko več sredstev in po besedah poslanke Majde Potrata (SD) bodo pravičnej- še razdeljena ... Verske skupnosti so pri znanih stališčih, to pomeni v glavnem proti večjim spremembam. V Katoliški cerkvi pravijo, da novela zakona o verski svobodi nima utemeljitve v odločbi ustavnega sodišča in da bo zanesljivo pov- zročila neželene posledice. (va, sta) Prejeli smo Kriminalistična policija in sodišče sta ugotovila, da SDS ni prejel denarja od Patrie V prispevku z naslovom Wikileaks: Tudi Američani verjeli v nepregle- dnost posla s Patrio ste povzeli naved- be iz depeše nekdanjega ameriškega veleposlanika v Sloveniji Thomasa B. Robertsona, ki je zapisal, da so imeli Američani zanesljiv tajni vir, ki naj bi dejal, da naj bi SDS kot del podkupni- ne prejel kar 2,8 milijona ameriških dolarjev. Te navedbe ne držijo in smo jih že javno zavrnili. Tako Okrožno sodišče v Ljubljani kot Uprava kriminalistič- ne policije pri GPU sta ugotovila, da SDS od Patrie ni prejel nikakršnega denarja. Jernej Pavlin, Služba za odnose z javnostmi SDS Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 38.350 izvodov. Cena izvodaod ponedejka do petka je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečnanaročnina za september 2011 znaša30,02 EUR, zaupokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagizakonaodavku na dodano vrednost (Ur. list RS,št.134/03) inpravilnikao izvajanju zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS,št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost postopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.