URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

II t ^ / / Vaclav Klaus proti Karlu Schwarzenbergu in obratno (Reuters) Češki politični dvoboj Slovenski zunanji minister Samuel Ž b o g ar (v sredini) ob pomoči veleposlanika Francija B u ta (desno) in njegovega p o m o č n i ka Milana Predana (levo) na srečanju neuvrščenih v Beogradu lobira z a slovensko nestalno članstvo v V Z O Z N . (Aleksandar Andič) V VS ZN preko Palestine Izmenjava obtožb glede češke zunanje politike pred ratifikacijo sporazuma o včlanitvi Hrvaške v Evropsko unijo NINO KOŠUTIC PRAGA (OD NAŠEGA SODELAVCA) Na Češkem je izbruhnil nov politični dvoboj, tokrat med zunanjim mini- strom Karlom Schwarzenbergom in predsednikom države Vaclavom Kla- usom. Povzročile so ga hude Klausove kritike češke diplomacije in zunanje- političnega koncepta Češke, izrečene na praškem srečanju s češkimi velepo- slaniki na tujem. Klaus trdi, da nacio- nalna zunanja politika desnosredinske vlade premiera Petra Nečasa ne zna odgovoriti na negativne tokove in znatne težave v Evropski uniji. Pred- sednika Klausa še zlasti motijo vladna stališča do možne vključitve Češke v evroobmočje, seveda potem ko se bo evro trajno utrdil kot skupna valuta. Kot zmerni evropesimist v evru vidi prav tolikšno nevarnost za češko suve- renost kot v pretiranem povezovanju članic EU, ki utegne voditi k združe- n i m državam Evrope. Klaus obsoja tudi prehod številnih čeških diplo- matov v diplomacijo EU in v tem vidi sestavni del dolgoročnega načrta duše- nja čeških nacionalnih interesov. Zunanji minister Schwarzenberg se je na te besede kot zmeraj ostro odzval in predsedniku sporočil, da "njegove- ga razmišljanja o češki zunanji poli- tiki ni mogoče resno upoštevati, ker gre za zasebno razmišljanje in ker za vsem tičijo tudi politične ambicije, saj se mu izteka drugi predsedniški mandat". Po njegovi sodbi Klaus pri- pravlja ustanovitev nove nacionali- stične, evroskeptične stranke, na čelu katere bi po letu 2013 nadaljeval poli- tično kariero, pri čemer bi obračunal s svojimi tekmeci, med drugim z njim, Schwarzenbergom (ta je dal vedeti, da utegne kandidirati za novega češkega predsednika). Minister še meni, da bi Klaus moral igrati vlogo predsednika države, ne pa da kot provokator zbuja pozornost ne le v domovini, temveč tudi drugod po svetu. Predsednik Klaus je na to takoj odgovoril, da "Schwarzenbergov slog javnih nastopov onemogoča vsako resno razpravo in žali doseženo poli- tično kulturo na Češkem: odloča se za osebni napad namesto za načelno dis- kusijo in uporabo argumentov". Medtem ko se češki premier Nečas ni v k l j u č il v ta p o l i t i č ni spopad, pa opozicija opozarja na škodo za državo, če ni jasno, kdo v resnici vodi njeno diplomacijo in zunanjo poli- tiko. Tako pošiljajo iz Prage v svet nasprotujoča si stališča. Udeležen- ca dvoboja vztrajata pri i z m e n j a- vi obtožb, hkrati pa ju čakajo novi izzivi, predvsem bližnje glasovanje v parlamentu o izvzetju Češke iz Listi- ne o temeljnih pravicah, o katerem so se dogovorili pred podpisom Lizbon- ske pogodbe, in ratifikacija sporazu- ma o včlanitvi Hrvaške v EU. Klaus zahteva združitev teh dveh vprašanj, minister pa je naklonjen ločenima glasovanjema. Klaus ni hotel podpi- sati evropske ustave, dokler Praga ne dobi zagotovil, da sudetski Nemci, po drugi svetovni vojni pregnani iz Češkoslovaške, ne bodo mogli s skli- cevanjem na ta dokument zahteva- ti odškodnine in vrnitve odvzetega premoženja. Ker češka socialdemo- kratska opozicija ne sprejema tega češkega izvzetja, češ da bi to lahko ogrozilo človekove pravice v državi, Klaus zahteva hkratno glasovanje o obeh dokumentih. Zunanji minister v senci Lubomir Zaoralek meni, da bi bilo sramotno, če bi vlada opozicijo izsiljevala s hrvaško vključitvijo v EU. Nečasova vlada je sprva sprejela Kla- usov predlog o skupnem glasovanju, zdaj pa je bolj naklonjena ločenima glasovanjema. To je nedvomno novo strelivo v daljšem političnem dvoboju med Klausom in Schwarzenbergom. Slovenija še nima dovolj podpore za kandidaturo za nestalno članico VS Z N UROŠ ESIH Pred začetkom intenzivne jeseni za slovensko diplomacijo, ki jo bo konec tedna, v petek in soboto, zaznamoval šesti Blejski strateški forum, kasneje pa še zasedanje Generalne skupščine ZN, ki bo oktobra odločala o sloven- ski kandidaturi za nestalno članstvo v VS ZN, je pred novinarje stopil zunanji minister Samuel Žbogar, ki se sicer v zadnji dneh otepa očitkov ameriških diplomatov iz depeš, objavljenih na WikiLeaksu, kjer so ga označili, da je še slabši od predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je "popolnoma neizkušen" in "ne ve, kaj dela". Kljub pomembnim izzivom, ki čakajo slovensko diplo- macijo, pa letos odpade tradicionalni posvet za slovenske veleposlanike, ki je bil po navadi v začetku septembra. Po več kot pol leta intenzivnih priprav in lobiranj širom po svetu je Žbogar priznal, da Slovenija še nima p o t r e b n ih 129 glasov, dve t r e t j i ni vseh glasov držav članic ZN za podpo- ro kandidaturi za nestalno članstvo v VS ZN. Slovenija želi med letoma 2012 in 2013 postati nestalna članica naj- pomembnejšega organa v mednaro- dni skupnosti, kar je tudi glavni cilj slovenske zunanje politike, za zdaj pa naj bi imela le večinsko podporo držav članic Evropske unije. "Mislim, da smo dobra in kredibilna kandidatka in da Evropski funkcionarji so med najbolje plačanimi DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Medtem ko vlade članic EU od drža- vljanov zahtevajo vedno večje zate- govanje pasu, vključno z zniževanjem plač in pokojnin - in zadnji podatki kažejo, da se bo gospodarsko okre- vanje v Evropi in evroobmočju upo- časnilo, kar bo gotovo potegnilo za seboj dodatno zmanjšanje prihodkov v proračunu, dodatna varčevanja pri plačah zaposlenih in številu zaposle- nih - evropski funkcionarji in uradniki (še) ne razmišljajo, da bi se tudi oni pri- družili varčevalnim ukrepom in pre- dlagali znižanje svojih plač. Znano je, da so zlasti evropski funkcionarji pa tudi visoki uradniki v evropskih insti- tucijah med najbolje plačanimi ljudmi v Evropi. Antony Gravili, tiskovni pred- stavnik evropskega k o m i s a r ja za institucionalne zadeve in administra- cijo, pojasnjuje, da evropski komisar- ji ne odločajo sami o svojih plačah, ampak o tem v okviru sveta EU od- ločajo države članice, zato n i m a jo pravne podlage, da bi si jih sami zni- žali. Enako velja za evropske uradnike. Evropska komisija pa se je po Gravili- jevih besedah že odzvala na krizo, saj je v okviru predloga novega finančne- smo se s svojim delom v ZN in med- narodni skupnosti dokazali. Mislim, da so vse možnosti, da bomo izvolje- ni za nestalno članico VS ZN," je pred glasovanjem, ki je v GS ZN napoveda- no za 13. oktober, optimističen Žbogar. Do takrat pa njega in celoten državni vrh čaka intenzivno lobiranje v korist slovenski kandidaturi za sedež vzho- dnoevropske skupine v VS ZN, ki ga bo 31. decembra letos izpraznila Bosna in Hercegovina. Nazadnje je Žbogar iskal podporo v torek v Beogradu, kjer se je na zaznamovanju 50-letnice gibanja neuvrščenih zbralo več kot sto držav, kar pa je šlo v nos opozicijski SDS, kjer menijo, da gre za zgrešen prispevek k strategiji slovenske zunanje politike, saj proevropsko in proameriško ori- entirana Slovenija ne bi smela iskati podpore pri državah, ki jih vodijo dik- tatorji, ki zatirajo ljudstva. "Mislim, da so te obtožbe popolnoma deplasirane, povezane z notranjepolitičnim delova- njem in dokazovanjem, kako se vlada in cela Slovenija vrača v neki prejšnji sistem," se je včeraj odzval Žbogar. "Spoštovanje človekovih pravic, spo- štovanje suverenosti, enakosti, mirno reševanje sporov, promocija sode- lovanja v mednarodni skupnosti in spoštovanje prava in mednarodnih obveznosti" so po Žbogarju načela slo- venske zunanje politike, ki so enaka tistim, na podlagi katerih je leta 1961 nastalo gibanje neuvrščenih. Tudi po beograjski lobistični "avan- turi" Slovenija nima zadostne podpo- re, ki bo, kot pravi Žbogar, odvisna od palestinskega vprašanja. Veliko neo- ga okvira pred počitnicami predlagala, da bi v obdobju od leta 2014 do 2020, ko bo ta finančni okvir podlaga za pri- pravo letnih proračunov EU, zamrznili izdatke za administracijo in zmanjša- li število zaposlenih za pet odstotkov. Zdaj izdatki za administracijo v EU znašajo 5,7 odstotka proračuna EU, v letošnjem proračunu to znese 8,2 mi- lijarde evrov, to je za dobre tri odstot- ke več kot v proračunu za leto 2010. Za administracijo evropske komisije je v letošnjem proračunu EU na voljo 3,3 milijarde evrov, kar je 2,3 odstotka ce- lotnega zneska proračuna EU. Znesek za administrativne stroške komisije je za dobrih 8 odstotkov nižji, kot je bil v proračunu za leto 2010. Ampak znesek za kritje stroškov administra- cije ne vključuje le plač. Kako je preo- stalih 4,9 milijarde evrov stroškov za administracijo v letošnjem proračunu EU razdeljenih med preostale institu- cije EU, zlasti svet EU in evropski par- lament, evropska komisija ni navedla, prav tako zanju ni navedla primerjav s proračunom 2010. Osnovna plača evropskega ko- misarja znaša slabih 20.300 evrov na mesec. Toda tudi ko komisarji zapusti- jo položaj, jih večina še ostane na pla- čilnem seznamu evropske komisije, čeprav si najdejo dobro plačane nove službe, se je izkazalo v zadnjih mese- cih, zlasti v primeru nekdanjega irske- ga komisarja Charliej'a McCreevyja in Maltežana Joeja Borga. Do tega nado- predeljenih držav naj bi se o podpori odločilo na podlagi tega, kako se bo Slovenija odločila glede napoveda- ne resolucije o palestinski državnosti oziroma glede palestinskega članstva v Združenih narodih. A ker resolucije še ni, je to vprašanje še povsem odprto, je pojasnil minister. Prav tako še ni jasno slovensko stališče do priznanja Palesti- ne, saj je predsednik vlade Pahor bolj zadržan od predsednika države Danila Turka. Ne glede na razplet glasovanja o slovenski kandidaturi in palestinski državi pa prvi mož slovenske diplo- macije meni, da že sama kandidatura krepi "blagovno znamko Slovenije". Slovenija pa ima, tako Žbogar, še eno blagovno znamko, Blejski strateški forum, ki bo konec tedna doživel svojo šesto izvedbo, na njem pa bo sodelova- lo več kot 400 politikov, gospodarstve- nikov in akademikov s celega sveta. Osrednja tema letošnjega foruma, ki ima naslov Moč prihodnosti, bo prenos in porazdelitvi moči z Zahoda na nove centre moči v mednarodni skupno- sti, ki so na Vzhodu. Med letošnjimi vidnejšimi gosti, ki jih je letos manj kot prejšnja leta, je Žbogar izpostavil namestnico kitajskega zunanjega mi- nistra Fu Ying in ruskega ministra za telekomunikacije Igorja Šegoljeva. Na Bled med drugim prihajajo tudi sekre- tar Sveta Evrope Thortyorn Jagland, predsednik BMW za srednjo in vzho- dno Evropo Andrea Castronovo, pred- sednik uprave Microsofta v Evropi Jan Muehlfeit in generalni direktor Sve- tovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry. mestila so upravičeni vsi evropski ko- misarji tri leta po odhodu s položaja evropskega komisarja. Nadomestilo znaša 40 do 65 odstotkov komisarske plače, koliko posamezni bivši komisar dejansko dobi izplačano, je odvisno od tega, koliko časa je opravljal funkcijo. Bivši komisarji, ki si že najdejo službo, dobijo razliko do plače, ki so jo pre- jemali kot komisarji. Pravilnik, ki je pravna podlaga za izplačilo tranzi- cijskih nadomestil, je potrdil svet EU leta 1976, kar pomeni, da je bil sprejet s soglasjem držav članic. Evropska ko- misija nekdanjim komisarjem po ne- katerih podatkih izplača za okrog 96 tisoč evrov nadomestil na leto. Osnovna plača evropskega poslan- ca znaša 7665 evrov bruto. Ta denar dobijo poslanci v vsakem primeru, ne glede na to, ali se pojavijo na kate- rem zasedanju ali ne. Za vsako zase- danje, ki se ga udeležijo, dobijo še 298 evrov dnevnice. Dobrih 4000 evrov na mesec dobijo za nadomestilo splošnih stroškov, za pokritje stroškov potovanj imajo na leto prav tako na voljo dobrih 4000 evrov. Osnova plača evropskega uradnika je okrog 2 0 00 do 18 tisoč evrov na mesec. K temu znesku je treba prišteti dodatke, kot so dodatek za gospodinjstvo, otroški dodatek, do- datek za šolanje, izselitveni dodatek in letni dodatek za kritje stroškov poto- vanja v matično državo. V evropskih institucijah je zaposlenih okrog 45 tisoč uradnikov. Kosovski dogovor si vsak razlaga po svoje Kosovski premier Hashim Thaci je včeraj napovedal, da bo dogovor s Srbijo, dosežen minuli teden, o priznavanju carinskih pečatov uveljavljen 16. septem- bra. Kot je še dejal, to za sever Kosova pomeni namestitev kosovskih carinikov, mejne policije in pripadnikov misije Eulex na mejna prehoda Jarinje in Brnjak. Toda šef srbskih pogajalcev v dialogu s Prištino Borislav Stefanovic je povedal, da bodo država Srbija in njeni državljani naredili vse, kar je v njihovi moči, da onemogočijo enostransko akcijo nameščanja kosovskih carinikov na Brnjak in Jarinje. (sta) Dovolj visoke kazni za Perišica ni Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je v torek zvečer dejal, da je kazen za zločine, za kakršne je bil obsojen nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišic, ne glede na višino vedno premajhna. Haaško mednarodno so- dišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Perišica obsodilo na 27 let zapora zaradi pomoči in podpiranja sil bosanskih Srbov in Hrvatov med vojno v BiH in na Hrvaškem. Razminiranje ob schengenski meji EU je namenila dodatnih 3,5 milijona evrov za razminiranje madžarsko-hrva- ške meje. Finančni sporazum so podpisali včeraj v Osijeku. S tem denarjem na- meravajo razminirati 1,5 kvadratnega kilometra ozemlja na hrvaški strani meje, na Madžarskem pa morajo minsko onesnaženo območje še ugotoviti. Direktor Hrvaškega centra za razminiranje (HCR) Zdravko Modrušan je pojasnil, da so območje na madžarski strani meje minirali srbski uporniki iz Baranje leta 1991, da bi preprečili morebiten napad hrvaških enot iz Madžarske. (sta) Plač si (še) ne bi znižali