Kazalo.pmd

111 torskih sposobnostih, spominu, starosti, kulturi ali osebnosti) uporabne in pri- jetne za nekatere uporabnike in tuje ter okorne za druge. Hearst (1999) zato pred- laga fleksibilnost pri stilu interakcije, ki bi ga morala omogočati programska oprema, pri tem pa opozarja, da kljub vsemu ne smemo pričakovati, da bodo nove značilnosti koristne za vse uporabnike. Zaradi slabih rezultatov testiranja vizualiziranih sistemov v primerjavi s tekstovn- imi se pojavljajo tudi dvomi, ali je vizualizacija resnično smer, ki naj bi pred- stavljala prihodnost sistemov za poizvedovanje. Gelernter (2007) meni, da vi- zualni prikaz ne more posredovati večje količine informacij in da prepričanje o nasprotnem verjetno botruje temu, da oblikovalci precenjujejo zmožnosti upo- rabnikov pri dojemanju vizualizacije. Song (2000) v svojem preglednem delu prav tako zaključuje, da je teoretična utemeljitev uporabe vizualizacije v sistemih za poizvedovanje povsem nezadostna. Področje zato trpi zaradi pomanjkanja me- tod za evalvacijo učinkovitosti vizualnih predstavitev. 6 Zaključek: Mit ali resničnost? Skozi predstavitev vizualizacije informacij smo pravzaprav odgovarjali na neka- tera osnovna vprašanja, ki se zastavljajo ob srečanju s tematiko: zakaj, kako in kaj. Pregled študij je pokazal, da odgovor na nobeno izmed zastavljenih vprašanj ni enoznačen ali prav gotovo ne preprost. Rezultati študij in eksperimentov niso naklonjeni vizualizaciji in le malo poskusov je v resnici zaživelo, pa vendar se zdi, da raziskovalci še vedno verjamejo v moč vizualizacije. Song (2000) to do- bro opiše z besedami, da kljub vsemu ve, da vizualizacija lahko pomaga uporab- nikom, le da za zdaj še nismo odkrili pravega načina. Morda pa se čas vizualiza- cije šele začenja, saj se spletna orodja (in s tem tudi ljudje?) vse bolj premikajo k vizualnim podobam. Tudi sami sistemi za poizvedovanje so v zadnjem letu naredili velik preskok v obvladovanju in predstavljanju rezultatov in ne more- mo zanikati potencialne uporabnosti vizualizacije ter dejstva, da so morda sedaj, bolj kot kdajkoli prej, pripravljeni za nadgradnjo v obliki vizualizacije odnosov in povezav med dokumenti. Nenazadnje novi konceptualni modeli bibliografskega sveta, kot na primer FZBZ, omogočajo opisovanje kompleksnih odnosov med opisovanimi entitetami. Za prikaz takih odnosov dosedanji linearni tekstovni prikazi niso ustrezni, zato bo potrebno najti najprimernejši način vizualizacije. Merčun, T.; Žumer, M. Vizualizacija informacij v sistemih za poizvedovanje