Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 95 – 114 110 malo ali skoraj nič poročil o izboljšanem učinku pri uporabi vizualizacije infor- macij v sistemih za poizvedovanje v primerjavi s tekstovnimi sistemi, vendar to še ne pomeni nujno propad vizualizacije. Tudi v preteklosti (sredina osemdesetih) poročila o uporabi grafičnih vmesnikov (GUI) niso prikazovala nobenih izboljšanj v primerjavi s tekstovno-ukaznim sistemom, pa vendar komercialni uspeh grafičnih vmesnikov daje vedeti, da je morda potrebno pogledati tudi na druge elemente, ki lahko vplivajo na preferenco uporabnikov. V metaštudiji so avtorji na primer zabeležili dva primera, kjer so uporabniki izrazili preferenco vizual- nemu vmesniku kljub temu, da se sistem ni izkazal za boljšega pri testiranju, kar kaže na vpliv vizualne podobe vmesnika na uporabnikove preference. 5 Diskusija Vizualizacijo informacij opisujejo kot hitro razvijajoče se področje, o čemer priča naraščajoče število objav ter povezovanje z aktualnimi področji, kot so podatk- ovno rudarjenje, semantični splet, strojno učenje in splet 2.0. Kljub temu pa pri- hajajo opozorila, da še vedno ni modela, ki bi opisoval naravo vizualizacije na koherenten, podroben in dobro definiran način. Predvsem se opaža potreba po splošni teoriji na področju vizualizacije informacij, ki bi lahko oblikovalcem in analitikom pomagala pri ocenjevanju (Reeve et al., 2005). Jaeschke et al. (2005) menijo, da ravno to ovira oziroma zadržuje komunikacijo o tematiki in aplikac- ijo vizualizacijskih tehnik. Vsekakor lahko rečemo, da za zdaj še ni jasno, kakš- na naj bi bila optimalna vizualizacija, raznolikost vmesnikov z vizualizacijo in pomanjkanje standardizacije pa kaže na to, da je nastanek vizualiziranih vmes- nikov še vedno v povojih, saj se oblikovanje poenostavi in stabilizira sčasoma (Fast in Sedig, 2005). Čeprav je področje poizvedovanja v vizualizacijo informacij vneslo nove navdi- he in izzive ter je igralo pomembno vlogo pri oblikovanju samega področja (Reeve et al., 2005), so dosedanje raziskave pokazale vrsto problemov. Pomembna prob- lematika, povezana s prikazom podatkov, je dimenzionalnost besedilnih podatk- ov. Projekcije podatkov iz multidimenzionalnega prostora na dvo- ali tridimen- zionalnega ni lahko doseči, saj se v samem procesu podatki lahko izgubijo oziro- ma lahko pride do določenega popačenja pri atributih in povezavah med objekti (Song, 2000; Zhang, 2008). Prav tako se lahko zgodi, da neka rešitev deluje le pri majhnem obsegu podatkov ali pri določenem tipu podatkov. Izziv predstavlja tudi samo sprejetje s strani uporabnikov. Pojavilo se je več novih vizualizacij, ki se niso širše razvile predvsem zaradi nepripravljenosti uporab- nikov, da bi spremenili svoje običajne delovne postopke (Keim et al., 2006). Prav tako so lahko inovacije v vmesnikih zaradi razlik med posamezniki (npr. v pros-