Kazalo.pmd

109 Heo in Hirtle (2001) sta prav tako analizirala, kako različne vizualizacije in ob- seg zajetih podatkov vplivajo na uporabnike in njihovo uspešnost pri iskanju. Pri raziskavi so uporabniki iskali s pomočjo treh vizualiziranih vmesnikov in vmesnikom brez vizualizacije. Rezultati pri uporabi vizualizacije niso bili nič boljši kot pri kontrolni skupini z besedilnim sistemom. So se pa pojavile razlike med tremi vizualizacijami, in sicer se je tehnika približevanja izkazala za najtežjo, tehnika razširjenega pogleda pa za najbolj uporabno. Razlog za slednji rezultat verjetno leži v predhodni uporabi podobnih tehnik, zaradi česar so bili uporab- niki z njimi že seznanjeni. Med študijami je le nekaj takih, ki vsaj na določenem delu govorijo v prid vizual- izaciji: Morse et al. (2002) so ob testiranju velikega števila uporabnikov prišli do ugotovitve, da so uporabniki rajši uporabili grafično metodo v primeru težjih na- log. Tudi Veerasamy in Allan (1996) sta zaznala rahel trend preferiranja vizualnih orodij, ki pa ni bil statistično pomemben. Koshman (2004) je za sistem VIBE za- ključila, da so testiranci razumeli njegov princip in se jim je zdel sam prikaz dokaj preprost, le izvedba značilnosti je bila slabša, zaradi česar so bili bolj zadovoljni z uporabo tradicionalnega sistema. Ob tem opozarja, da velikost oziroma obseg re- zultatov predstavlja pomemben dejavnik pri učinkoviti vizualizaciji. Gelernter (2007) na podlagi rezultatov raziskav predlaga, da je za uspešno vi- zualizacijo potrebno izpustiti kompleksne elemente, ki jih lahko pogrešamo, saj mora biti vizualizacija enostavna, uspešne pa naj bi bile predvsem tiste vizua- lizacije, ki se bodo zdele uporabnikom znane. V zadnjih letih sta bili narejeni tudi dve metaanalizi študij uporabnosti vizua- liziranih sistemov za poizvedovanje. V prvi je Chen (2006) lociral 27 empiričnih študij vizualizacije pri poizvedovanju med leti 1991 in 2000, pogoje za metaanal- izo oziroma primerjavo pa jih je izpolnjevalo le nekaj. Chen z metaanalizo ni mogel prikazati statistično pomembnih razlik, ki bi dokazale, da vizualni vmes- niki pripomorejo k boljšemu poizvedovanju, pokazalo pa se je tudi neujemanje med privlačnostjo 3D vmesnikov za uporabnike in učinkom pri njihovi dejan- ski uporabi. Avtor je sicer največji vpliv pripisal kognitivnim razlikam med posamezniki. Drugo metaanalizo kontroliranih študij uporabnosti, narejenih za področje vi- zualizacije informacij, so objavili Julien et al. (2008). V analizo so zajeli 31 štu- dij, tudi ta metaanaliza pa je nakazala, da ima sama vizualizacija majhen vpliv na končni rezultat, saj nanj močno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so na primer uporabniki in naloge. Ob tem se sprašujejo tudi o sami merljivosti učinka vi- zualiziranih sistemov s tradicionalnimi metodami. Možen razlog za pomanjka- nje merljive prednosti vizualizacije je tudi navajenost večine testiranih uporab- nikov na besedilne sisteme za poizvedovanje, kar je lahko postavilo vizualne vmesnike v slabši položaj. Julien et al. (2008) opozarjajo, da morda res obstaja Merčun, T.; Žumer, M. Vizualizacija informacij v sistemih za poizvedovanje