Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2–3, 7–27 12 Lothario Sarsio zašel v hudo nasprotje z Galilejevo teorijo kometov. Na Bo- genšpergu je Volfov mlajši prijatelj Valvasor zbral tri Palladijeva dela in več priredb (Valvasor, 1995, 559–560). 3 Arhitektura Volf je še posebej upošteval Vitruvijevo klasično delo De architectura . Nabavil ga je v prvi francoski priredbi Philandrierja in v komentiranem italijanskem prevodu Daniela Barbara. Danielov sorodnik, humanist Hermolano Barbaro, je zaslovel z urejanjem Plinijevih del. Prva izdaja Philiandrierjeve priredbe Vitruvija je izšla leta 1544; Volf je nabavil ponatis. Philiandrier je bil prijatelj Georgesa d’Armagnaca. Ko je d’Armagnac postal škof v Rodezu leta 1529, mu je njegov tajnik Philiander uredil naraščajočo knjižnico. Kralj Franc I. je imenoval d’Armagnaca za svojega odposlanca v Italiji in Philiandrier ga je seveda tja spremljal. Najprej sta šla v Benetke (1536–1539) in nato v Rim (1540–1546). Philiandrierja so navdušila Serliova Pravila arhitek- ture (1537); na dvoru papeža Pavla III. pa je spoznal Michelangela in druge vodilne umetnike. Kljub francoskemu rodu so ga izjemoma sprejeli v Accademia della Virt ù , ki jo je pozimi 1540/41 ustanovil Claudio Tolomei. Medtem ko je Philiandrier prvo izdajo Vitruvija posvetil francoskemu kralju Francu, je drugo po kraljevi smrti posvetil d’Armagnacu. Philiandrier si je pri delu pomagal z Ryffovo arhitek- turo iz leta 1543 in z Barbarovim odličnim jezikoslovnim delom pri prirejanju Naravoslovja Plinija starejšega (Lemerle, 1994, 518, 52, 528, 529). Vitruvij se v svoji Arhitekturi seveda ni izogibal sončnim uram; všeč so mu bili celo na muslimanski način obarvani motivi (Vitruvij, Frontius, 1522, 20 r , 150 v , 163 v ). Opisal je vodomete in dovajanje vode po ceveh (Vitruvij, Frontius, 1522, 140 v , 141 r ). Nove prirejevalce Vitruvija je zanimalo delovanje orgel, ki so ga obravnavali v zadnji (deseti) knjigi o strojih (Vitruvij, Frontius, 1522, De architec- tura, 180 r ). Zamislili so si celo zobati prenos za pogon kopenskih vozil in plovil na pogonsko kolo z navpično osjo; slednjim so za vsak primer dodali še jadro (Vitruvij, Frontius, 1522, De architectura, 181 r , 182 r ). Volf je nabavil razmeroma pozne izdaje Vitruvija; inkunabulo tega znamenitega arhitekta hrani v Sloveniji le Mariborski škofijski arhiv (Gspan, Badalić, 1957, 250). Volf je hranil kar dve Vignolovi deli. Vignola je sodeloval z Michelangelom, ki mu je v knjigo risal ilustracije; skupaj se omenjata kot pisca nekaterih izdaj Pravil petih redov stavbarstva . Ponatise te in drugih Vignolovih knjig so tiskali predvsem v Sieni in Amsterdamu; prevajali so jih v številne jezike.