Kazalo.pmd

13 Volf je bral Arhitekturo stebrov Bluma iz Lohra na Maini, ki je deloval celo stoletje pred Volfom, tj. okoli leta 1567. Volfov izvod knjige je po londonski dražbi danes v British Library (Bircher, 1995, 297). Stebri so bili Volfova posebna strast pri obeh palačah, tako ljubljanski kot kočevski, ki jo je sicer dokončal šele njegov brat Janez. V Volfovem času so Blumovo delo prevedli celo v Londonu. Ryff je objavil delo o arhitekturi, perspektivi, geometriji in vojaških vedah v Baslu pri Henricpetriju, tiskarju druge izdaje Kopernika. Knjigo je Volfov knjižničar zapisal pod latiniziranim Ryffovim priimkom » Rivius «. Ryff se je najprej izučil za lekarnarja v Güstrowu (Mecklenburg), nato pa je odšel za mestnega fizika v Strasbourg. Opisal je samosvoje ideje o destilaciji in kirurgiji; objavil je celo prvo nemško pisano anatomijo. Leta 1540 in 1542 je v Strasbourgu objavil Maj- hno nemško lekarno z opisom domačih zdravil, predvsem pa kuhanja. Vredmanovo arhitekturo raznovrstnih stebrov je Volfov knjižničar uvrstil pod piščevim germaniziranim priimkom Wiedemann. Ni omenil njenega priveza k Maroloisovemu delu, čeravno je geometrijska dela samega Maroloisa popisal v istem stavbarskem razredu. Marolois je predelal, popravil ter razširil Vredman de Vriesovo geometrijsko perspektivo utrdb in jo objavil po de Vriesovi smrti. Opisal je toskanske, jonske, korintske in dorske stebre, ki so Volfa še posebej zanimali. Objavljal je tudi matematična dela o perspektivi. V Volfovih deških letih je Benečan Scamozzi opisal osnove svoje vede v sloviti splošni arhitekturi, ki jo tiskajo še danes. Od 14. marca do 11. maja 1600 je po- toval iz Pariza v Benetke in svoje dogodivščine tako zanimivo popisal, da so leta 1959 potopis ponatisnili. 4 Stroji, vodometi in vakuumske črpalke Knjige o strojih so bile pomemben del baročnih knjižnic, še posebej za Volfa, ki je kot deželni glavar skrbel za uvajanje novih tehnik na Kranjskem. Opis hidrav- ličnih strojev, mlinov in črpalk Jakoba Strade je Volfov knjižničar uvrstil pod imenom izdajatelja, Jakobovega edinega nečaka (po drugih virih vnuka) Octavi- ja. Ob tem bi mu lahko morda očitali rahlo nestrokovnost. Dovolj znani Jakob Strada je bil starinar cesarja Rudolfa II. Dne 1. 5. 1607 ga je nadomestil Daniel Fröschl; le-ta je pozneje objavil katalog zanimivosti iz Rudolfove »sobe čudes«, ki je postala vzor poznejšemu Kircherjevemu muzeju v Rimu in Volfovi sobani, polni nenavadnih reči, v Ljubljani. Južnič, S. Knjige o arhitekturi v Turjaški knjižnici