Kazalo.pmd

129 dokumentov (npr. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti), - v veljavi ostajajo različni kriteriji za napredovanje v strokovne nazive in kot je razvidno iz kataloga delovnih mest tudi različni strokovni nazivi (npr. bib- liotekar v šolski knjižnici Knjižničar svetovalec – bibliotekar v splošni knjižnici – višji bibliotekar), - odprto ostaja vprašanje enotnih strokovnih izpitov za vse strokovne knjižničarske delavce in tako enotno napredovanje v strokovne nazive ter s tem vprašanje državnega bibliotekarskega izpita, - onemogočen je prehod strokovnih knjižničnih delavcev med posameznimi tipi knjižnic in s tem vsekakor ni zagotovljena fleksibilnost in mobilnost zaposlenih v javnem sektorju, - Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ul RS št. 51/ 2008) je prinesla enotno metodologijo napredovanja za vse javne uslužbence, vendar je 17. člen ZSPJS dovolil izjeme, za katere postopek in način prever- janja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom minis- ter, predstojnik, direktor ali pristojni organ. Ker so med temi izjemami tudi visokošolski zavodi in javni zavodi s področja raziskovalne in razvojne de- javnosti, lahko torej pričakujemo, da vsi knjižničarji ne bodo napredovali v plačne razrede po enotnih kriterijih in bo tudi tukaj prihajalo do razlik. V prispevku nas je zanimalo, ali ZSPJS vzpostavlja enotni sistem napredovanja za vse strokovne knjižnične delavce v vseh vrstah knjižnic (Kurnik Zupanič, 2005). Ne. Neenotnost ostaja tako pri horizontalnem napredovanju (napredovanje v plačne razrede) kot tudi pri vertikalnem napredovanju (napredovanje v strok- ovne nazive). Razlike, na katere so knjižničarji opozarjali, ostajajo prisotne, nekatere razlike se bodo morda resnično ukinile, vendar je žal že z uvrstitvami posameznih delovnih mest v katalogu narejena škoda. Ob tem pa se je v praksi pojavilo pri prevedbi tudi preimenovanje delovnih mest (npr. namesto delovno mesto Knjižničar V delovno mesto Strokovni delavec V (knjižničar)). Takšna ureditev je na prvi pogled morda res v korist zaposlenim, saj s tem pridobijo en plačni razred (V plačni skupini J je delovno mesto Knjižničar V uvrščeno v 18. plačni razred, delovno mesto Strokovni delavec V pa je uvrščeno v 19. plačni razred). Ob tem je pomembnejše vprašanje, ali bomo imeli v prihodnosti knjižnice brez knjižničarjev in kakšen vpliv bo to imelo na knjižničarsko stroko. Takšna uvrstitev in takšne prevedbe pa pripeljejo do vprašanja zahtevnosti del in s tem tudi do vprašanja statusa in položaja. Ali je delo visokošolskih knjižničarjev res manj zahtevno ali bolj zahtevno od bibliotekarjev v splošnih ali šolskih knjižnicah in tudi specialnih? Ponovno se odpirajo tista vprašanja, ki jih knjižničarji vedno znova izpostavljajo že zelo dolgo – položaj in podoba Fras Popović, S. Knjižničar v novem plačnem sistemu javnih uslužbencev