Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 115 – 133 130 stroke in poklica – le da so knjižničarji do sedaj iskali primerjavo navzven, sedaj pa postaja aktualno vprašanje primerjave med posameznimi vrstami knjižničarjev. Uvrstitev delovnih mest vseh strokovnih delavcev v vseh vrstah knjižnic ima zelo malo skupnega s strokovnimi podlagami, je daleč od zagotavljanja enotnos- ti poklica, morda odpravlja delež plačnih nesorazmerji, vsekakor pa jih na tistih točkah, na katere smo opozorili v prispevku, povečuje. Takšna uvrstitev je ver- jetno rezultat najboljšega in najmočnejšega reprezentativnega sindikata. Hkrati pa ne moremo več govoriti o enotnem plačnem sistemu za javni sektor, saj je vse preveč izjem, ki se rešujejo drugače in s tem rušijo enotno zastavljene sistemske rešitve. Ob pregledu zakonskih in podzakonskih dokumentov lahko najdemo le eno točko novega plačnega sistema, ki vsaj za zdaj ne predvideva izjem in poseb- nosti v posameznih plačnih skupinah ali podskupinah. Redna delovna uspešnost je, kar lahko skoraj zagotovo zapišemo, tista sistemskih rešitev, ki edina izvaja načelo enotnega plačnega sistema. Torej bodo knjižničarji ne glede na delovno okolje in vrsto uporabnika za nadpovprečne rezultate dela enotno nagrajeni. Merila in kriterije za določitev redne delovne uspešnosti določa Kolektivna pogod- ba za javni sektor. Ob tem pa se lahko že vprašamo, v kakšni meri bodo splošni akti o pravilih in kriterijih napredovanja v plačne razrede razdelili knjižničarje, saj ZSPJS, Kolektivna pogodba za javni sektor in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede predvidevajo seštevanje dosežkov. To pomeni, da se iz ocene nadpovprečnih rezultatov v sklopu redne delovne uspešnosti sestavi ocena zaposlenega v ocenjevalnem obdobju (letna ocena), iz teh ocen pa je zgra- jena ocena zaposlenega v napredovalnem obdobju 12 (triletna ocena). Ob pregledu pravnih podlag in prvih informacij o uresničevanju novega plačnega sistema v javnem sektorju ne moremo mimo dejstva, da je prisotno še vse preveč posebnosti, ki so bile del prakse in bodo verjetno ostale tudi vnaprej del prakse plačne politike, saj jih ne morejo sistemsko pokriti in dati na enotni imenovalec. Pripravljavci in snovalci te reforme so najverjetneje iskali najboljše sistemske rešitve, da bi čim bolj uredili problem neenotnosti javnega sektorja na področju plač, vendar pa se vse bolj odpirajo problemska vprašanja, ki kažejo, da tudi v tem sistemu ne moremo zlahka govoriti o enotnosti za ves javni sektor. Sistem- ske rešitve so del pravnih podlag, prakso pa bodo krojile specifike posameznih resorjev. Knjižničar je uporabnikov reševalec iz informacijske poplave (Pivec, 2007). Ne glede na okolje, prostor, vrsto uporabnika in informacije. Zaupanje v knjižničarja in njegove sposobnosti je tisto, ki pripelje uporabnika do izposojevalnega pulta ali elektronske pošte s seznamom vprašanj in želja po informacijah. Uporabniki zaupajo knjižničarjem, to nedvomno sporočajo zelo različne ankete o kakovosti 12 Napredovalno obdobje je razdeljeno na tri ocenjevalna obdobja.