Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 135 – 145 138 ki pokaže, da v Sloveniji število izdanih knjig v elitnih knjižnih žanrih, recimo romanov, narašča precej hitreje kot število izdanih knjig nasploh. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Če se je število izdanih knjig v Sloveniji zadnja leta ustavilo nekje pri 4000 naslovih, se za nagrado kresnik poteguje vsako leto več romanov, 17 v letu 1991, 45 v letu 2002, 80 v letu 2007, leta 2008 pa blizu 120 romanov 2 . Za nagrado fa- bula se je potegovalo okoli 80 leta 2007 izdanih zbirk kratke proze 3 , kar je od prvega leta podeljevanja te nagrade prav tako velik porast. Večje zanimanje za leposlovno ustvarjanje ni materialno motivirano, saj so avtorski in založniški prihodki od leposlovja vse manjši, kakor vztrajno opozarjajo tako avtorji kot založniki. Po precejšnjem razmahu založništva, ki svoje dejavnosti ne razume kot kulturnega skrbništva, ampak kot storitev na zahtevo, in proizvaja izdelke za znanega kupca, naj bo individualen ali kolektiven, kakršnega utelešajo na primer razpisi Ministrstva za kulturo, se tudi pri nas pojavljajo prve založbe, ki avtor- skemu napuhu strežejo s prodajo simbolnega knjižnega kapitala po sistemu av- torskega mlina (author’s mill), če že ne založništva napuha (vanity publishing) 4 , vendar za zdaj v bolj elementarni obliki. 2 Glej spletno stran http://www.dnevnik.si/novice/kultura/315484 3 Skupnih tekmovalnih del je bilo okrog 160, vendar se nagrada podeljuje za dve leti, zato sem številko razpolovil. 4 Osnovna razlika med obema oblikama prikritega samozaložništva je v tem, da pri avtorskem mlinu avtor ne plača stroškov tiska, temveč samo brezplačno prepusti svoje delo v razpečevanje, založnik pa pokrije stroške s prodajo izvodov avtorju, njegovim najbližjim in v Sloveniji tudi tistim knjižnicam, ki knjigo po inerciji odkupijo, pri založništvu napuha pa avtor plača tudi tisk in založniške storitve, v povračilo pa prejme določeno število – nemalokdaj večino – natisnjenih izvodov.