Kazalo.pmd

139 15. septembra 2008 je imela založba KATR v Cobissu navedenih 52 izvirnih slo- venskih izdaj z letnico 2008, kar jo po številu naslovov, če ne po nakladi, uvršča med večje slovenske založbe, v rubriki »izvirno leposlovje« pa celo na sam vrh. Niti najboljši poznavalci literarnega dogajanja avtorjev teh izdaj ne prepoznajo – ne objavljajo v revialnem tisku, ne berejo na bolj opaženih literarnih večerih. Bolj znana imena objavlja založba Ved, ki na isti datum ponuja 29 izvirnih izdaj v letu 2008. Te knjige so predstavljene na tiskovnih konferencah, nekatere doživijo tudi kritiški odziv, in splošnoizobraževalne knjižnice jih odkupujejo. Kadar se izdaje založb odkupujejo v knjižnicah, ta prodaja založniku zadostuje za kritje stroškov in mu najbrž ustvarja čisto zadovoljiv dobiček. Avtorju na jav- ni odkup omejena prodaja sicer ne prinese honorarja, najbolj tržno spretnim, ki lahko knjige pravega žanra knjižnicam kar podarijo, pa gre tudi omembe vreden izkupiček iz naslova knjižničnega nadomestila. Žanrske knjige Roberta Rona, ki so imenu navkljub napisane v slovenščini, so avtorju prinesle 15. mesto na lestvici izposoj leta 2007. Tako je postal najbolj izposojan od vseh slovenskih avtorjev, ki pišejo samo za odrasle, za njim sta Branko Gradišnik na 20. in Drago Jančar na 36. mestu 5 . Nič nenavadnega. Knjižnice so v Sloveniji – in še marsikje drugje po svetu – glavni socializator knjige. Številke so sicer splošno znane, vendar jih bom vseeno še enkrat ponovil. Čeprav se je v letih od 1990 do 2000 število izdanih knjižnih naslovov podvoji- lo, s približno 2000 na približno 4000, se prodaja ni podvojila – ostala je enaka, šest milijonov knjig letno. In čeprav smo še pred nekaj leti lahko slišali panične napovedi, da bodo časopisne knjižne zbirke uničile založniško prodajo, se to ni zgodilo. Ostala je enaka. Zato pa od leta 1990 stalno narašča knjižnična izposoja, do leta 2000 se je več kot podvojila 6 . Nič presenetljivega, po vsej Evropi izposo- ja narašča z povečevanjem izobraževanja prebivalstva, ki je v Sloveniji v zad- njih letih zelo izrazito, in po vsej Evropi je založništvo manjših kultur v veliki meri odvisno od knjižničnega odkupa – bralstvo pa od knjižnične ponudbe (več o tem v Kovač 2008). Po prodajnih izidih, ki jih lahko spremljam kot urednik knjig v javnem interesu (oziroma, določneje rečeno, knjig, ki jih prek razpisov Ministrstva za kulturo odločilno sofinancira država), je v zadnjem času prenos uporabe takšne knjige z nakupa k izposoji še posebej izrazit. Če je založba, za katero urejam knjige, prej dolga leta subvencionirane knjige prodajala delno knjižnicam, delno civilnim ose- bam, naj je šlo za prevedeno pesniško zbirko, ki se je prodala v sto izvodih, ali pa 5 Glej spletno stran http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm 6 Statistični letopis 2007, ki ga izdaja Statistični urad republike Slovenije, navaja o izposoji v sploš- nih knjižnicah naslednje podatke: v letu 1990 7.931.000 izposoj, v 1995 12.812.000 izposoj, v 2000 19.351.000, potem se številka umiri in se do leta 2005 giblje okrog 20 milijonov izposoj letno. Blatnik, A. Še ena knjiga (pre)več: kako smo nehali brati in začeli šteti