Kazalo.pmd

15 Zoncov opis petdesetih naprav s skicami je Volf nabavil v treh izvodih; vsakokrat je kupil drugo padovsko izdajo. Gotovo ga je posebej zanimala naprava za tiskanje knjig po Gutenbergovem izumu in druga za reprodukcijo slik pod vrtljivim valjem (Zonca, 1621, 64, 76), saj si je zelo prizadeval, da bi Ljubljana dobila svojega tiskar- ja. Pri gradnji svojih palač v Ljubljani in Kočevju se je zgledoval po Zoncovih vitlih za prenos tovorov in priročni stiskalnici za kitanje okenskih šip s svincem (Zonca, 1621, 51, 79). Kot vrhovnega kranjskega vojaškega poveljnika sta Volfa posebej privlačili dve napravi za stiskanje oglja pri izdelovanju smodnika za topove (Zonca, 1621, 82, 85). Zonca je za peko mesa predlagal posebno razpi- hovanje dima (Zonca, 1621, 81); to je bil njegov edini predlog za uporabo ognja, saj parni stroj pol stoletja pred Papinovimi poskusi še ni bil posebno uporaben. Za ljubitelje pečenk je izumil posebne stožčaste ražnje v obliki svedrov z zoba- timi kolesi (Zonca, 1621, 105c). Predstavil je zanimiv tekstilni stroj (Zonca, 1621, 86), morda že po angleških vzorih. Predlagal je posebne Fabrijeve ročne črpalke za dvigovanje vode do velikih višin brez uporabe Arhimedovega vijaka; seveda je bil vmes vakuum, ki pa ga četrt stoletja pred Torricellijevim izumom ni pose- bej izpostavljal. Vodo je na več načinov prečrpaval, tudi z uporabo koles (Zonca, 1621, 101, 103, 61, 110). Zanimal se je za poseben premični žitni mlin na vozu, ki ga je inženir Pompej Targone izumil za španskega generala Ambrosia Spinola Doria, poveljnika flandrijskih katoliških sil (Zonca, 1621, 105b). Nazadnje je ponazoril še dvigovanje vode z večnim gibalom (Zonca, 1621, 114), ki se je izka- zalo za iluzijo, ko je Pariška akademija stoletje pozneje zavrnila vsako zaniman- je zanj. Monte je študiral v Padovi, predaval pa je tako v Urbinu kot v Padovi. Kot vojni inženir je načrtoval utrjene postojanke, leta 1588 pa je postal generalni inšpektor utrdb v Toskani. Volf je imel njegovo Mehaniko . V njej je prebral najnovejša dog- nanja o ravnovesju sil, predvsem pa o navorih in navideznih hitrostih kot pri- ročnem novem prijemu za raziskovanje ravnovesja. S poskusi je določal težišča teles, zapletene stroje pa je sestavil iz preprostejših. Uporabil je klasičen Evkli- dov pristop z lemami, predpostavkami in zaključki, začenši s širokim opisom ravnovesja navorov pa vse do treh, med seboj povezanih škripcev z zanemar- ljivim trenjem (Monte, 1577, 62 r , 92 r ). Dokazoval je s sorazmerji daljic brez uporabe številk, kar je za sodobnega bralca seveda dokaj nenavadno. Veliko po- zornost je posvetil Pappusovemu antičnemu škripcu za dvigovanje uteži s kole- som na lopatice in vijakom, povezanim z zobatimi kolesi (Monte, 1577, 106 r , 111 v , 120 r , 123 r ). V posebnem poglavju je pisal o klinu in njegovi uporabi pri lepo ponazorjenem cepljenju (Monte, 1577, 112 r , 118 v ). Skice pričajo, da je delal pred- vsem z lesom. Citatom se je z izjemo Arhimeda in Pappusa izogibal, saj je delo bržkone namenil predvsem študentom. Po Volfovi smrti so ljubljanski jezuiti leta 1707 vpisali ekslibris v poznejšo Montejevo knjigo o perspektivi z zanimivim prikazom vzporednih črt, ki se pri pogledu v globino lahko celo stikajo v isti točki. Monte je bil eden prvih Galile- Južnič, S. Knjige o arhitekturi v Turjaški knjižnici