Kazalo.pmd

151 Koler - Povh, T.; Božič, M. Gozdarska knjižnica ob svoji 60-letnici privzetih ob ustanovitvi, to je ustanoviti centralno znanstveno knjižnico gozdar- ske in lesnoindustrijske stroke. Omenjena resorna knjižnica je nastala iz manj- ših knjižnih zbirk raznih gozdarskih ustanov stare Jugoslavije in iz nekaj zaseb- nih knjižnih zbirk. Knjižnični fond inštitutske knjižnice je v prvih letih obstoja vseboval: - knjižni fond gozdarskega odseka bivše banske uprave v Ljubljani, - knjige bivše Kmetijske zbornice, - del knjižničnega fonda bivšega Slovenskega gozdarskega društva, ki je bil med drugo svetovno vojno hranjen v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, katera je tudi po vojni del gradiva obdržala v svojih prostorih, - knjižno zbirko bivše Gozdne direkcije v Ljubljani, ki je nastala po letu 1919, - knjižno zbirko Začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, - knjižno zbirko bivšega gozdarskega referata Okrajnega glavarstva Ljubljana, - nekaj manjših zasebnih knjižnih zbirk. Tako zbrano knjižnično gradivo je obsegalo 2474 knjig in 37 letnikov revij (Kerec, 1981). V večini je bilo gradivo starejše in pisano v nemškem jeziku. Občutno je bilo pomanjkanje novejše, predvsem tuje strokovne literature, čemur je v veliki meri botrovala težavna nabava. Tudi knjižnični fond je bil iz leta v leto večji, bolj pester in bolj bogat. Že leta 1961 je bilo doseženih mejnih 10 000 knjižničnih enot. V letu 1968 je bil inštitutski knjižnici priključen knjižnični fond gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete. Dotlej specialna knjižnica, namenjena predvsem potrebam znanstvenikov raziskovalcev, je postala tudi visokošolska knjižnica, namenjena tudi pedagogom in študentom gozdarstva ter sorodnih znanosti. Knjižnični fond je bil obogaten z učbeniki in drugo študijsko literaturo, povečal se je obseg naročenih periodičnih publikacij, knjižnica pa je začela zbirati in hraniti tudi diplomske naloge in podiplomske izdelke študentov gozdarstva. Ob bogatem vsebinskem in organizacijskem razvoju knjižnice je rasel tudi knjižnični fond, ki je že leta 1991 presegel številko 30 000 enot knjižničnega gradiva. 2.2 Prostori Svoje prve prostore je imela knjižnica na Poljanski cesti 2 (en prostor) in kasneje na Prešernovi cesti 1, kjer je bilo v dveh sobah, namenjenih knjižnici, prostora tudi za dve čitalniški mesti. V provizoriju na Parmovi ulici 33 v Ljubljani je bilo na površini 36 m˛ razstavljeno vso gradivo knjižnice in listkovni knjižnični katalogi. Čitalnici so bili namenjeni štirje sedeži. Kljub veliki prostorski stiski