Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2–3, 149–166 152 je bilo gradivo vsa leta obstoja knjižnice postavljeno po načelu prostega pris- topa, kakor je tudi danes. Po sedmih letih obstoja je bila knjižnica leta 1955 preseljena v novo stavbo in- štituta na Večni poti. Tu ima svoje prostore še danes. S preselitvijo v nove pros- tore se je število obiskovalcev kmalu podvojilo. Leta 1953 jo je obiskalo 2300 uporabnikov, leta 1958 pa že 4800. Knjižnici je bil namenjen zahodni del stavbe v prvem nadstropju s tremi pros- tori v skupni izmeri 110 m 2 . Ob njih je jašek za dvigalo, ki pa ni bil nikoli vzpo- stavljen. V večjem prostoru, na skrajnem zahodnem koncu stavbe, kjer je na- mensko utrjena nosilnost tal, je knjižnica. Opremljena je s pohištvom iz lesa, ustrezno narejenim po meri, da so monografije postavljene ločeno od periodičnih publikacij. Te so v posebnih omarah s stopničastimi predali. V osrednjem delu knjižnice so leseni predalčniki za listkovni katalog in omare za referenčno gradi- vo, ki v svojem zaledju ustvarjajo posebno nišo – delovni prostor za katalogiza- torja. Nasproti vhoda je pult za izposojo gradiva. S smiselno postavitvijo omar so ustvarjeni trije ločeni oddelki, v vsakem je po deset čitalniških mest. V drugem velikem prostoru je bil urejen knjižnični arhiv, v katerem ima od leta 1987 svoje prostore tudi INDOK služba Gozdarske knjižnice, bibliografski center za gozdarstvo torej. Manjši prostor med njima je bil sprva namenjen vodji knjižnice, leta 1996 je bil preurejen v prostor z računalniki za uporabnike in je trenutno opremljen s tremi osebnimi računalniki z dostopom do svetovnega spleta. Leta 1999 je zaradi prenatrpanosti knjižnice in arhiva Gozdarski inštitut Sloven- ije namensko uredil kletni prostor in ga opremil z ustreznimi kovinskimi knjižnimi omarami na tirnicah za racionalno rabo in učinkovito izrabo prostora. S tem je bilo pridobljenih novih 350 metrov polic in dana možnost za dodatno ureditev arhiva ter ustrezno hranjenje zapuščin gozdarskih strokovnjakov. (Let- no poročilo GIS za 1999, 2000). Sedaj se knjižnici obetajo novi in sodobno oprem- ljeni prostori v novem prizidku oddelka. 2.3 Ureditev gradiva Prvi bibliotekar, g. Stane Sever, je vse zbrano gradivo strokovno razvrstil po takrat- ni mednarodno uveljavljeni Fluryjevi decimalni klasifikaciji za gozdarstvo. Leta 1970 je bil ves knjižni fond Gozdarske knjižnice načrtno preurejen po medna- rodno uveljavljeni oxfordski decimalni klasifikaciji za gozdarstvo (ODK, danes GDK – Gozdarska decimalna klasifikacija). Pri vsebinski obdelavi knjižničnega