Kazalo.pmd

17 vsem obramba pred poplavami Tibere. Pisal je pod vtisom škode, ki jo je priza- dejala velika povodenj leta 1598, poldrugo desetletje pred njegovim rojstvom. Razpravljal je o antičnih delih na Tiberi, akvaduktih in preskrbi s svežo vodo, saj so poplave Tibere neposredno vplivale na tok zgodovine starega Rima. Bonini je še posebej hvalil papeža Aleksandra VII., ki je odstranil veliko hiš, da bi naredil prostor za široke rimske ceste in Collegio Romano . Kot mecen je omogočil delovanje genialnega arhitekta, kiparja in slikarja Berninija, katerega rimska dela je Volf gotovo občudoval. Aleksander VII. je obogatil tako knjižnico univerze Sapienza kot knjižnico v Vatikanu; zanimal pa se je tudi za urejanje voda. Seveda je problem ljubljanskih voda še kako zanimal vestnega deželnega glavar- ja Volfa, ki ga je mučil slab zrak v ljubljanski megli. Od leta 1649, ko je prevzel položaj deželnega glavarja, je moral tudi z branjem Boninija in drugih strokov- njakov poznavalsko ocenjevati številne načrte za izsuševanje ljubljanskega bar- ja, med njimi predloge nekdanjega kranjskega deželnega pisarja Wolffgangusa Markoviča (Valvasor, 1977, 263–264), seminarista jezuitskega kolegija (1623) in lastnika dvorca Jama v Zgornji Šiški (1642) (Črnivec, 1999, 66, 239; Smole, 1982, 200). Genovski meščan Bonini je veliko objavljal; ni se izogibal niti zabavnim zgod- bam o ženskah, politiki, potovanjih po Turčiji, Palestini, Egiptu in Vzhodni In- diji. Sestavil je številne polemične politične spise, čeprav jih niso prav vneto brali. Svoje prvo delo o političnih popotovanjih po genovski okolici je posvetil kardinalu Mazarinu; obenem je navajal genovskega Mazarinovega dopisnika, markiza Guannettina Giustinianija in kardinala Antonia Barberinija. 6 Slikarstvo, geometrija in risanje v perspektivi Volf je nabavil Accoltijevo delo v prvi izdaji. Pod naslovnico je Accolti dal odtis- niti plemiški grb mecena, kateremu je posvetil svoje pisanje. Knjiga je vsebova- la obilo lesorezov diagramov, Volf pa jo je hranil vezano v pergament. V njej so prvič objavili del Trattato della pittura Leonarda da Vincija (Sotheby’s, 1982, 1), kar je Volfa gotovo spodbudilo k nakupu. Tako so si Ljubljančani dobro stoletje po Leonardovi smrti že lahko ogledovali njegove domiselne risbe, ki jih občudu- jemo še danes. Sirigattijeva perspektiva je prvič izšla že leta 1596; Volf je nabavil izdajo, ki je bila leta 1625 posvečena mlademu Ferdinandu II. de Medici, velikemu vojvodi Toskane. Na vrhu naslovnice se je bohotil nadvojvodov, na dnu pa Sirigattijev grb. Sirigattijevo poučevanje je temeljilo na risbah. Najprej je osnove perspektive pojasnil na krogih, kvadratih, piramidah in podobnih likih. Opis obokov in dvorišč Južnič, S. Knjige o arhitekturi v Turjaški knjižnici