Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2–3, 7–27 18 je ozaljšal z lepimi zapletenimi risbami obokov; oboke je primerjal z violinami in lutnjami. Objavil je krasno perspektivo teatra. V drugem delu knjige je zakone perspektive uporabil v arhitekturi različnih delov zgradb. Nadaljeval je z geometr- ijskimi telesi, okrašenimi s podrobnostmi stavbarskih krogov, poliedrov in kom- binacij obeh. Vsekakor je bilo Sirigattijevo delo dober priročnik za novogradnje Volfa Engelberta in Janeza Vajkarda Turjaškega. Plemič Sirigatti je bil ljubiteljski arhitekt v službi velikega toskanskega vojvode Francesca de Medici in član Akademije del Disegno , ki je v svoje vrste sprejela celo Galileja. Volf je imel Rubensa še posebej v časteh, saj si je v palači obesil njegovo umetni- no »Samson ubije leva« (Žargi, 2002, 282); seveda so tudi drugi Kranjci hranili Rubensova dela. Volf je nabavil Rubensovo v Antwerpnu izdano knjigo o arhitekturi. Žal iz knjižničarjevega zapisa ni povsem jasno, katero od obeh tam izdanih knjig iz leta 1652 je imel; bržkone je Volf nabavil kar obe. Rubens je bil v časteh pri »Galile- jevi« Akademiji dei Lincei , saj ga je zdravil njen član Johannes Faber (Freedberg, 2002, 283–284). 7 Utrdbe in bojne naprave Velik del oddelka za arhitekturo v Volfovi knjižnici je opisoval vojaške vede, več knjig o njih pa najdemo tudi v drugih oddelkih. Volfu se je hrvaški platonist Pe- trišević očitno priljubil s svojimi vojaškimi in političnimi deli, saj je nabavil kar dva njegova spisa. Turjačani so bili znani po dobrem znanju hrvaškega jezika (Steklasa, 1881, 674), kar je gotovo vplivalo na Volfovo zanimanje za Petriševića. Eno od Petriševićevih knjig je dal vezati s Freitagovim delom, čeravno je isto Freitagovo knjigo hranil tudi v samostojni knjigi. Ni pa nabavil Petriševićevega kopernikanskega Nova de universis philosophia (Ferrara 1591) z opisom rotacije Zemlje. Zaradi tega dela se je Petrišević moral zagovarjati pred inkvizicijo; zvito se je opravičeval, da Zemlje ni mislil zares zavrteti okoli Sonca. Petrišević je med letoma 1577–1592 predaval na katedri za Platonovo filozofijo v Ferrari kot prijatelj vojvode Alfonza II. d’Este. Nato je prevzel podobno katedro na rimski Sapienzi (Lerner, 2005, 17; Thorndike, 1941 , 6: 373; Bazala, 1978, 200–202; Dadić, 1982, 108). Volf seveda ni mogel pogrešati slovite Stevinove razprave o Vojaških vodograd- benih delih. Flamec Stevin je leta 1586 dokazal hidrostatični paradoks. Nekatera domnevno večna gibala je razkrinkal kot nemogoča in je še pred Galilejem izpel- jal poskus s sočasnim padanjem dveh neenakih uteži. Ob Galilejevem prijatelju Monteju tudi Stevinova knjiga kaže globoko Volfovo zanimanje za novo fiziko,