Kazalo.pmd

19 ki jo danes povezujemo še z imeni Keplerjevega sodelavca Faulhaberja in Huy- gensovega znanca Cellariusa, katerih dela je Volf prav tako hranil v svoji knjižnici. Stevinova dela je hranil tudi Valvasor (Dular, 2002, 264), ki je v mladih letih pogosto obiskoval omizje grofa Volfa Turjaškega in se je tam navzel sodobnega znanstvenega duha. Volf je kupil Freitagovo raziskovanje utrdb v drugi izdaji. Freitag je bil nizozem- ski inženir za bojne utrdbe in zdravnik. Promoviral je iz medicine in filozofije in postal profesor matematike v mestu Kiejdany v Litvi. Litvanski hetman, knez Janusz Radziwill, ga je obenem vzel za svojega osebnega zdravnika, povrhu pa še za pisca astroloških napovedi, ki jih je objavljal kar v poljščini. Volf je kupil znamenito Cellariusovo Harmonijo z zemljepisom sveta neposred- no po prvem natisu, njegovo knjigo o utrdbah pa celo v prvi izdaji. Cellarius je bil rojen v družini protestantskega pastorja blizu Wormsa. Od leta 1614 je študi- ral v Heidelbergu, pozneje pa je popotoval po Poljski. Leta 1630 je postal rektor v Haagu, leta 1637 pa v Hoomu. Svoje zemljevide je začel snovati že leta 1643. Poznal je družino slovitega pariškega akademika Christiaana Huygensa, saj je bil Cellariusov pomočnik v Hoomu Henrick Bruno sprva Huygensov domači učitelj. Tarducci je opisal boje na Ogrskem pod generalom Giorgiom Basto. Volf je dal Tarduccijevo knjigo vezati z drugimi deli, med katerimi je Ruscellijevo knjigo nabavil še v samostojni izdaji. Salvatore Fabri je v široko zasnovani knjigi razpravljal o mečevanju in dvobo- jih; poznavanje tovrstnih umetnij je sodilo k osnovni izobrazbi plemičev Vol- fovega kova. Posebno koristno je postalo šest let pred natisom Fabrijevega dela, sredi septembra 1660, ko je deželni glavar Volf s pomočjo svojih bratov v Ljubljani s številnimi viteškimi in kulturnimi prireditvami pogostil samega cesarja. 8 Zaključek V katalogu Volfove knjižnice smo našli uporabne podatke o baročni arhitekturi in tehniki v Ljubljani. Katalog je bil v glavi označen z letom 1668. Prepis iz leta 1762 je vseboval tudi nabave po smrti prvega kneza, med katerimi pa ni bilo razprav o arhitekturi; po končanih novogradnjah v Ljubljani in Kočevju le-te potomcev morda niso več toliko zanimale. Vsekakor sta Volf in Janez Turjaški zbrala do- volj številno bero kvalitetnih naslovov iz stavbarske geometrije, strojništva, vojaških in sorodnih ved. Ob njih se je izoblikoval izborni okus Volfa in njego- vih dedičev, ki so ob svojem ljubljanskem omizju vplivali na Valvasorja, posredno Južnič, S. Knjige o arhitekturi v Turjaški knjižnici