Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2–3, 169–184 170 The research was based on one hundred »best read« monographs in Slovenian public libraries during the six year period. The analyzed data from the database conducted since 2002 by Institute of Information Science include all public libraries which use the COBISS.SI system and have automated borrowing. The »best read« books show big qualitative differences among most borrowed titles. Opposed to few artistic literature titles, the majority of borrowed books are popular literature. The first type of literature represents obligatory reading titles in secondary school system. The list of »best read« books indicates that the majority of users’ inter- ests are moving apart from public strategic aims. Key words : beast read books, borrowing, public libraries, reading culture 1 Uvod V skladu z razvojem sodobne informacijske družbe postajajo splošne knjižnice v sistemu (zahodnega) neoliberalizma vse pomembnejši informacijski in kul- turni centri, ki stojijo pred vedno novimi, zahtevnejšimi nalogami. Če je temeljno poslanstvo splošne knjižnice, da državljanom zagotavlja enake možnosti izobraževanja, neomejen dostop do znanja, duhovnih dobrin, kulture in infor- macij, da bi lahko ti postali aktivni in enakopravni člani družbe, je zagotovo eden njenih največjih izzivov današnjega časa, kako bo to, tako rekoč neobvladljivo količino znanja in informacij zajela, organizirala, predstavila, naredila dostopno uporabnikom in ohranila za naslednje rodove. Poleg informacijskih in izobraževalnih storitev, ki jih morajo splošne knjižnice izvajati, so te tudi kulturne ustanove in imajo veliko vlogo pri oblikovanju kul- turnega življenja lokalne skupnosti. Ker je knjiga oz. pisana beseda danes še zmeraj konstitutivna duhovna in kulturna vrednota, je pomembna naloga splošnih knjižnic, da utrjujejo in razvijajo bralno kulturo. V ta namen naj bi v svoji zbirki zagotavljale ustrezen delež zahtevnejše literature, o njej naj bi uporabnike in- formirale ter z različnimi dejavnostmi razvijale kulturo branja, še posebej v podporo slovenski knjigi. Na drugi strani morajo kljub svojemu nepridobitnemu značaju tudi splošne knjižnice imeti neko mero uspešnosti. Da bi opravičile svoj obstoj, pridobile finančne vire in podporo javnosti, si knjižnice danes prizadevajo za čim večje število uporabnikov in čim boljše kazalce izposoje. Uporabniki postajajo meri- lo uspešnosti na vseh ravneh delovanja knjižnice, tudi pri izgradnji knjižnične zbirke. V skladu s svojim poslanstvom splošne knjižnice gradiva ne hranijo trajno, tem- več se knjižnična zbirka gradi in obnavlja tako, da je aktualna, da ustreza struk-