Kazalo.pmd

171 Jager, P. »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah turi potencialnih uporabnikov v okolju, v katerem knjižnica deluje. V skladu s tem načelom naj bi potekala tudi nakup in izločanje gradiva. Povedano drugače, knjižnično zbirko naj bi sestavljalo gradivo, ki se izposoja, kar pomeni, da se ta oblikuje glede na povpraševanje in potrebe uporabnikov. A ker je tudi knjiga neusmiljeno podlegla zakonom tržne logike in postala potrošno blago, ki danes najbolj množično zadovoljuje predvsem potrebe po razvedrilu, so želje uporab- nikov pogosto v nasprotju s kulturnim poslanstvom knjižnic. Knjižnica seveda ne more izvajati visokih načel o svoji kulturni vlogi mimo uporabnika, saj je od njega vitalno odvisna, vendar so na drugi strani splošne knjižnice predvsem javna služba, katere naloga je, da kvalitativno zapolnjuje vrzeli tržnih mehanizmov. To narekuje knjižnicam, da sladijo strateškim ciljem, s ka- terimi zahteve uporabnikov pogosto niso združljive. Z namenom, da bi osvetlili omenjeno navzkrižje in nekatere trende v izposoji v splošnih knjižnicah, v prispevku iz kvalitativnega zornega kota predstavljamo sto najbolj izposojanih naslovov monografskih publikacij oz. »Najbolj brane knjige« 1 v slovenskih splošnih knjižnicah, ki jih v okviru skupnega informaci- jskega knjižničnega sistema COBISS od leta 2002 evidentira Inštitut informa- cijskih znanosti ( http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/ ) . Ker je vzorec najbolj izposojanih naslovov po obsegu skromen, so dobljeni podatki, kjer je to mogoče, primerjani s statistiko na področju dejavnosti splošnih knjižnic, ki jo spremlja Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. V obravnavano bazo podatkov so vključene vse splošne knjižnice, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI in imajo avtomatizirano izposojo. Predstavljene so absolutne vrednosti letne izposoje. Podatki o najbolj izposojanih naslovih za posamezno knjižnico so dostopni le v primeru, če je knjižnica dovolila njihovo objavo, medtem ko so za vse knjižnice skupaj ti podatki javni. Obravnavanih je sto »najbolj branih« naslovov monografskih publikacij v obdobju od 2002 do 2007. 2 Tipologija »najbolj branih knjig« Seznam »najbolj branih« knjig združuje literaturo, namenjeno različnim starost- nim skupinam uporabnikov, različne literarne zvrsti in žanre. Predstavlja naslove, ki si jih uporabniki splošnih knjižnic najbolj izposojajo. Tako kaže prevladujočo 1 Na podlagi podatkov, zajetih v tej bazi, ni mogoče govoriti o najbolj branih knjigah v pravem pomenu besede, saj bralno kulturo sooblikujejo tudi »najbolj prodajani« naslovi, poleg tega pa izposojene knjige niso že tudi prebrane, zato naslov Izumove statistike – »Najbolj brane knjige« – ni povsem točen in je v prispevku vselej v navednicah.