Kazalo.pmd

173 del temelji na filozofsko-spekulativnih konceptih, ki segajo na področje inter- pretacije. Drugi argument proti takšnim pristopom pa je, da je v kontekstu za- hodne demokracije težko opravičiti že pojma umetniške in trivialne literature, kaj šele odreči legitimnost potrebi po lahki literaturi ali branju kot razvedrilu. Kljub temu pa dejavnosti, ki potekajo v knjižnicah v podporo bralni kulturi, pro- jektni program, ki ga v ta namen podpira Ministrstvo za kulturo, ter priporočila nacionalnega programa za kulturo temeljijo na nekem določenem razumevanju pozitivnega stanja na področju bralnih navad oz. predpostavki kvalitetnega branja. 2.1 Leposlovje in strokovna literatura Standard za splošne knjižnice navaja, da mora knjižnica »zagotavljati raznovrstno gradivo v različnih oblikah in ustreznem številu, da zadovolji potrebe in želje lokalne skupnosti. Zbirka knjižničnega gradiva odraža kulturo lokalne skupnos- ti in družbe.« 2 V vsaki organizacijski enoti, ki ni namenjena posebni skupini uporabnikov, naj bi knjižnica vzdrževala določeno razmerje med strokovnim gradivom in leposlovjem, in sicer naj bi zagotavljala 60 odstotkov naslovov strokovnega gradi- va in 40 odstotkov naslovov leposlovja ter 25–30 odstotkov naslovov gradiva za mladino, od tega 60 odstotkov naslovov strokovne literature ter 40 odstotkov naslovov leposlovja 3 . Med sto najbolj izposojanimi naslovi v splošnih knjižnicah ne zasledimo strok- ovne literature v pravem pomenu besede, temveč le zelo majhen delež nele- poslovnih del. 4 Če te rezultate primerjamo s statistiko izposoje v splošnih knjižnicah, razmerje med izposojo leposlovnih in neleposlovnih monografij 5 ni tako zaskrbljujoče (Preglednica 2), čeprav še zmeraj ne v skladu s priporočili za sestavo knjižnične zbirke. Seznam »najbolj branih« knjig torej ne ilustrira ust- rezno razmerja med leposlovjem in neleposlovjem v izposoji, merodajnejši je lahko le na področju izposoje leposlovja. 2 Standardi za splošne knjižnice, str. 12. 3 Prav tam. 4 Naslovi neleposlovnih del med sto »najbolj branimi knjigami«: Varna vožnja: priročnik za voznike, Leksikon imen: izvor imen na Slovenskem, Živali na kmetiji, Križ na prsih, Dinozavri. 5 Število strokovne literature v ožjem pomenu besede med neleposlovnimi monografijami ni dostop- no. Jager, P. »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah