Kazalo.pmd

181 Med najbolj izposojanimi avtorji je zelo malo domačih avtorjev, še posebej ker so nekateri z različnimi naslovi zastopani večkrat in poleg tega so med njimi tudi avtorji, predvideni za domače branje. Kljub temu so med posameznimi knjižnicami razlike, kar kaže na to, da je na določene težnje v izposoji do neke mere mogoče vplivati. Če razmerja med najbolj izposojanimi knjigami v osred- njih območnih knjižnicah ocenjujemo s priporočili standardov za sestavo knjižnične zbirke, ima najbolj pozitivne rezultate Pokrajinska študijska knjižnica, Murska Sobota, medtem ko največje neskladje z omenjenimi priporočili kaže statistika izposoje v Mariborski knjižnici in Knjižnici Otona Župančiča, Ljublja- na 17 . Slednji pa imata med najbolj izposojanimi knjigami večje število književnih del, ki presegajo raven zastopane trivialne literature 18 . Nacionalni programa za kulturo 2008–2011 za knjižnično dejavnost načrtuje posebno podporo razvoju bralne kulture, promociji kakovostnejšega knjižničnega gradiva, vključevanju določenega deleža subvencioniranih knjig v knjižnične zbirke splošnih knjižnic, z novo zakonodajo pa bo Ministrstvo za kulturo ob- močnim knjižnicam zagotovilo tudi dodatna sredstva za nakup povečanega in zahtevnejšega izbora gradiva. A kolikor lahko sodimo po seznamu »najbolj branih knjig« 19 , kjer je v obdobju šestih let število slovenskih avtorjev, kvalitetnejšega leposlovja in neleposlovnih del ostalo skoraj nespremenjeno, kvalitetna knjižnična zbirka sama na sebi še ne ustvarja pozitivnih trendov v bralni kulturi. Kakšne rezultate so dali številni projekti za pospeševanje bralne kulture in pro- mocijo kvalitetnejše (slovenske) književnosti v preteklosti, pa je težko raziska- ti, saj se tovrstna kvalitativna merjenja ne izvajajo. 3 Umetniško leposlovje med najbolj branimi knjigami Že v času, ko je v novem veku knjiga prvič postala dostopna širšim ljudskim množicam, kar je po izumu tiska povzročilo predvsem obvezno šolstvo oz. opis- menjevanje revnejših razredov, se je pojavila t. i. ljudska knjiga oz. literatura za neuke in deprivilegirane množice. Sprva so to bila predvsem nabožna, moralič- na ali vzgojna dela, pa tudi viteške in druge junaške zgodbe, fantastični potopisi idr., medtem ko z 18. stoletjem postane temeljna trivialna književnost meščan- 17 Knjižnica Otona Župančiča, od junija 2008 Mestna knjižnica Ljubljana, ima na področju pospe- ševanja bralne kulture zelo veliko dejavnosti. Potrebno bi bilo podrobneje preučiti, koliko te neposred- no vplivajo na statistiko izposoje. 18 Npr. dela Paasilinne, Schlinka, Viewegha, Chevalierove. 19 Vzorec sto monografskih publikacij je preskromen za tehtnejše posplošitve. Jager, P. »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah