Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2–3, 169–184 182 ski roman. Skratka, ob visoki, umetniški, elitni književnosti je ves čas nastajala in živela tudi zabavna, množična ali trivialna književnost. Prav tako se že zgodaj s pojavom literature za ljudstvo formira vprašanje, ali je okus ljudskih množic družbeno dejstvo in psihološka konstanta ali pa je ta posle- dica pomanjkanja izobrazbe in nedostopnosti elitne literature. Če sam koncept vzgoje in izobraževanja izhaja iz slednjega, je na drugi strani množična proiz- vodnja literature utemeljena prav na obstoju uniformiranega okusa in je tudi vselej na sledi vsakokratni paradigmi tega okusa. Ker nastanek in razvoj splošnih knjižnic korenini v razsvetljenski ideji, katere cilj ni samo po možnostih egalitarna (visoko razvita) družba, temveč neskončen napredek, je potemtakem bralno kulturo, informacijsko pismenost, izobraževanje itn. mogoče in nujno širiti oz. poglabljati. A koliko lahko danes v razvitem svetu še upravičeno sklepamo na nepretrgan kulturni razvoj? Ali nima ta, ravno nas- protno, v svetu neskončnih in predvsem enakovrednih možnosti zelo negotovo prihodnost? Če se ozremo po seznamu »najbolj branih knjig«, med naslovi za odrasle pre- vladuje literatura, ki je tehnično pomanjkljiva, v pripovednih postopkih nedovrše- na, shematična, za katero je značilno ideološko poenostavljanje, katere arhitek- tura in vsebina sta podrejeni senzacionalizmu, ki operira s klišeji, z ukorenin- jenimi predstavami, utrjuje neproblematičen pogled na svet, izhaja iz jasnega vrednostnega sistema in po definiciji ponuja spravljiv in srečen konec. Gre za literaturo, ki budi sentimentalnost, se napaja v latentnih človekovih občutjih za kič in človeškem stremljenju po sreči, zadovoljuje predvsem željo po zabavi in pogosto nastopa v vlogi substituta za želeno, a ne doseženo realnost 20 . Preglednica 11: Število naslovov domačega branja med sto »najbolj branimi knji- gami«. otel demajnarbage~amodvovolsanolivet{ imagijnkiminajosopzijlobjan001 2002 01 3002 7 4002 7 5002 8 6002 6 7002 5 8002 01 20 Glej tudi Hladnik, Miran (1983). Trivialna literatura. (Zbirka Literarni leksikon 21.) Ljubljana: Cankarjeva založba.

RkJQdWJsaXNoZXIy