Kazalo.pmd

183 Kvalitativno nasprotje prevladujočemu tipu književnosti na seznamu »najbolj branih knjig« zastopajo, če izvzamemo otroško leposlovje, skoraj izključno dela klasične književnosti, ki jih kot obvezno branje uvaja nacionalni izobraževalni sistem, zato jih ni mogoče razumeti kot ustrezen ekvilibrium številčno najbolj zastopanim težnjam v »bralni kulturi«, kot jo ponazarjajo najbolj izposojani naslovi v slovenskih splošnih knjižnicah. 4 Zaključek »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah ne morejo poglobljeno ponazoriti gibanj na področju bralne kulture, zagotovo pa dovolj dobro ponazarjajo zagato, pred katero stojijo splošne knjižnice – kako uskladiti povpraševanje uporabnikov s poslanstvom in nalogami splošnih knjižnic. Zadrega nikakor ni nova, le da so knjižnice in knjižničarji v preteklosti za to imeli na voljo drugačna sredstva, predvsem pa je knjižni trg ponujal veliko manj lahke literature kot danes. V znamenitem delu Avgusta Pirjevca Knjižnice in knjižničarsko delo , ki je nastalo pred več kot pol stoletja, beremo, da je temeljna naloga splošne knjižnice, da vzgoji pravilen odnos med ljudstvom in knjigo. Za Pirjevca je to pomenilo, da si mora knjižničar prizadevati, da bi uporabnik dojel literaturo kot umetniško stvaritev. Pogoj za to je seveda dovzetnost in pripravljenost bralca na izobraževalne in vzgojne sile, ki jih vsebuje »kvalitetna« knjiga. Bralčevo osebnost pa je po Pir- jevčevem prepričanju mogoče umsko in duhovno razviti le, če ta ne prihaja v stik s trivialno literaturo, saj »[z]lagana sentimentalnost, izkrivljena slika živ- ljenja in neresnična solzava čustvenost, nimajo v sebi tvornih sil in ne morejo služiti izobrazbi in vzgoji ljudskih množic v najširšem in najvišjem smislu« 21 . Zato bi Pirjevec brez zadržkov iz knjižnic izločil vse, kar bi lahko nasprotovalo »zdravemu in pravilnemu odnosu med bralcem in knjigo. V prvi vrsti in brezpogo- jno […] izrazito plažo kakršne koli vrste« 22 . Z današnjimi očmi je takšno stališče avtokratsko, v nasprotju z demokratičnimi normami in posledično tudi v nasprotju z etičnim kodeksom knjižničarjev, ki se morajo zavzemati za prost pretok gradiv in informacij ter delovati proti uvajanju cenzure. Knjižnica danes ne more več vztrajati v elitističnem odnosu do lahke literature, saj se uveljavljanju cenenega populizma na področju knjige ni mogoče izogniti, vendar pa knjižnica ne bi smela popustiti v svojem temeljnem poslanstvu. Zato 21 Pirjevec, Avgust (1940). Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba sv. Mohorja. str. 58. 22 Prav tam. Jager, P. »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah