Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 30 »Regrettably, the possibility of dual use libraries not only inflames passion but also seems to release all reason.« (Haycock, 2006, str. 81–82) 1 Uvod Stroka načeloma usmerja razvoj v širitev knjižničnih mrež posameznih vrst knjižnic in večanje obsega ter kvalitete storitev. Tudi v svetovnem merilu velja, da pobude za sodelovanje v obliki skupne rabe virov ali celo združevanje običaj- no ne prihajajo iz stroke in ga stroka tudi ne zagovarja (Bundy, 2003). V sloven- skem prostoru so se začele pojavljati pobude v smeri združevanja različnih vrst knjižnic, da bi obstoječe knjižnice prevzele še funkcije druge vrste knjižnic. Pobude za združevanje šolskih in splošnih knjižnic prihajajo predvsem s strani občin, zanimivo pa je tudi združevanje splošnih in visokošolskih knjižnic. Vel- javni zakonski okvir v Sloveniji (Zakon o knjižničarstvu, 2001) zelo jasno loči različne vrste knjižnic, ki jih deli na splošne, šolske, visokošolske, specialne in na nacionalno knjižnico. Združevanje knjižnic se sicer dopušča, vendar pod določenimi pogoji. Pravilnik, ki določa minimalne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003), namreč v zadnjem odstavku 3. člena določa: »Kadar se knjižnice različnih vrst organizacijsko ali prostorsko združujejo, se morajo or- ganizirati tako, da nobena od knjižničnih funkcij prejšnjih knjižnic v združeni knjižnici ni okrnjena.« Čeprav so pri nas različne vrste knjižnic načeloma ločene, pa v praksi prihaja do različnih oblik združitve oziroma sodelovanja knjižnic. Pri tem ne moremo prezreti največje knjižnice, ki združuje funkciji nacionalne in univerzitetne knjižnice, ter nekaterih specialnih in visokošolskih knjižnic. Vsekakor bi bilo zanimivo izvesti raziskavo, ki bi razkrila oblike sodelovanja različnih knjižnic, npr. lokacijo v šolskih prostorih, opravljanje storitev za vi- sokošolske zavode itn. Glede na to da postaja vprašanje združevanja različnih vrst knjižnic v Sloveniji čedalje bolj aktualno, v nadaljevanju podajamo pregled izbrane literature na tematiko združevanja različnih vrst knjižnic po svetu. S problematiko združenih knjižnic se ukvarjajo tudi v svetu, kar lahko sklepamo glede na nedavno konferenco, posvečeno združenim knjižnicam (Bundy, 2007), in tematsko številko ugledne revije Library Trends (Library Trends, 2006). Tuje izkušnje predstavljamo z različnih vidikov, od družbenega konteksta, problem- atike novega poslanstva, dejavnikov uspešne združitve, obravnave prednosti in slabosti združenih knjižnic, kritičnih točk procesa združevanja do stanja po določenih državah.