Kazalo.pmd

31 Vodeb, G. Združitev različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini 2 Opredelitev možnih oblik združitve knjižnic Uporabljena terminologija v tuji literaturi odslikava pestrost različnih oblik združevanja knjižnic. Tako Haycock našteva termine: »dual use libraries«, »school housed public library«, »joint-use library«, »combined library«, »community li- brary«, »co-located libraries« (Haycock, 2006, str. 488), medtem ko članek Peggy Conaway v Encyclopedia of Library and Information Science navaja še »shared li- braries« (Conaway, 2003, str. 2636). Avtor predlaga za slovenski termin izraz združena knjižnica in tako terminološko sledi Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe . Definicije v literaturi se omejijo na osnovne značilnosti združenih knjižnic. Alan Bundy, eden najvidnejših raziskovalcev tega vprašanja, definira združeno knjižnico oziroma, dobesedno, knjižnico za skup- no uporabo (joint-use library) kot knjižnico, kjer dvoje različnih ponudnikov knjižničnih storitev, običajno šolska in splošna knjižnica, nudi storitve svojim uporabniškim skupinam v isti zgradbi, razmerja med ponudnikoma pa so določe- na v dogovoru (Bundy, 2003). Definicija Kena Haycocka je še krajša – ko ugotav- lja osnovno načelo vseh različnih možnosti združevanja, meni, da gre za skupen prostor in druge materialne vire, kjer nudijo knjižnične storitve dvema različni- ma skupinama uporabnikov (Haycock, 2006, str. 488). Peggy Conaway definira združeno knjižnico podobno kot zgoraj, da se namreč nahaja v eni zgradbi in nudi šoli podporo pri izvajanju kurikuluma ter zagotavlja storitve splošne knjižnice za lokalno skupnost. Formalni sporazum ureja rabo zgradbe, upravljanje knjižnične zbirke in ponudbo storitev (Conaway, 2003, str. 2636). Vsi trije ugo- tavljajo, da se najpogosteje združujejo šolske in splošne knjižnice, nekoliko manj pa visokošolske in splošne, čeprav lahko najdemo tudi drugačne primere, ki pa so precej redkejši. V zgornjih definicijah in tudi sicer v tuji literaturi, se govori o različnih stopnjah in vidikih združitve knjižnic, ki se razlikujejo po obsegu in formalizaciji. Naj najprej omenimo oblike sodelovanja, ki so običajne ali pa celo nujne med dvema vrstama knjižnic. Haycock omenja obisk šolarjev v splošni knjižnici, storitve za določeno skupino uporabnikov do skupnih programov ali celo projektov, npr. promocije branja. Sodelovanje se lahko stopnjuje do stopnje, ko šolska in splo- šna knjižnica skupno rešujeta določene probleme v lokalni skupnosti, npr. izva- jata opismenjevanje družin (Haycock, 2006, str. 489). Knjižnica lahko nudi določeno storitev uporabnikom druge vrste knjižnic in se tako odmakne od prakse, običajne za njeno vrsto, npr. šolska knjižnica popoldne staršem otrok izposoja gradivo. Omenimo naj tudi delovanje knjižnic na skupni lokaciji, ven- dar z ločenimi vhodi in prostori, tako da o združitvi ne moremo govoriti. Karen Dornseif imenuje to stopnjo minimalna integracija (Dornseif, 2001, str. 107). O združitvi v pravem pomenu lahko govorimo, kadar imajo knjižnice določene vire v skupni rabi – določen skupni prostor, npr. prostor z računalniškimi delovnimi postajami za uporabnike, večnamensko dvorano, izposojevalni pult itn., ali tudi