Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 32 del knjižnične zbirke, npr. gradivo, namenjeno otrokom in mladini. Urnik odpr- tosti je lahko deljen glede na uporabniške skupine. Lahko se tudi dogovorijo o nabavi, skupni uporabi sistema za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja, de- litvi obratovalnih stroškov itn. O virih v skupni rabi knjižnice sklenejo dogovor. Gre torej za različne možne kombinacije, ki pomenijo večji ali manjši obseg vi- rov v skupni rabi. To stopnjo združitve Dornseifova poimenuje selektivna inte- gracija (Dornseif, 2001, str. 107). Knjižnice v tem primeru upravno niso združene, še zmeraj delujejo kot ločene entitete. Na naslednji stopnji združitve pa so pos- lanstva vseh vrst knjižnic združena v poslanstvu nove knjižnice. Viri knjižnic niso več ločeni – ne gradivo, ne katalog, ne osebje, ne prostor itn. in tudi pravila poslovanja za uporabnike so enotna. Specifične potrebe različnih uporabniških skupin se seveda upoštevajo. Pri tem še zmeraj ni nujno, da sta knjižnici tudi upravno združeni, vendar pa morajo biti upravne pristojnosti, stroški itn. jasno razdeljeni. Takšno stopnjo združitve Dornseifova imenuje popolna integracija (Dornseif, 2001, str. 107–108). 3 Družbeni kontekst Tematika združevanja knjižnic odpira zanimiva in pereča vprašanja ter predstav- lja mesto križanja različnih interesov. Najprej naj omenimo interese financerjev, ki sicer želijo zagotoviti izvajanje knjižnične dejavnosti, vendar pa na stroško- vno najbolj učinkovit način. Pri tem se lahko zgodi, da interes po zmanjševanju stroškov prevlada nad drugimi in se tako zanemarijo razlike med poslanstvom različnih vrst knjižnic, če se karikirano izrazimo z Bundyijem: »library, is a li- brary, is a library« (Bundy, 2003). Tako lahko navedemo kanadski primer iz se- demdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je bil glavni motiv za ustanavljanje združenih knjižnic zmanjševanje stroškov pri nabavi gradiva in materialnih stroških. Pobuda je prihajala iz upravnih organov šol (Amey, 1979; cv: Bundy, 2006). Podobno se je zgodilo tudi na Floridi, kjer se je guverner zavzemal za cen- tralizacijo določenih storitev za lokalno skupnost v šolskih prostorih s ciljem, doseči čim večjo racionalnost uporabe šolskih virov, ki bi bili tako namenjeni tudi zunanjim uporabnikom. Problematika združene šolske in splošne knjižnice se po svetu običajno povezuje z zagotavljanjem knjižničnih storitev za prebival- stvo na podeželju, kjer predstavlja združena splošna in šolska knjižnica vsaj na prvi pogled stroškovno ugodno rešitev. S tem pa se dotaknemo vprašanja ustrez- ne mreže splošnih knjižnic in oblik ter organizacije dejavnosti za podeželje, zlasti v lokalnih skupnostih, kjer pogoji ne omogočajo vzpostavitve krajevne knjižnice. Na ravni notranje organizacije knjižnice se izpostavi problematika različnih upo- rabniških skupin, ki jim je knjižnica namenjena ter s tem povezane razmejitve med različnimi vrstami knjižnic. Srečamo pa se tudi s problematiko delitve za-