Kazalo.pmd

39 uporabe oziroma združevanja človeških in materialnih virov igral zelo pomem- bno vlogo. Kot pri-mer učinkovite in odgovorne ponudbe javne storitve se je rešitev izkazala za zelo stabilno tudi v času ne najugodnejše družbene klime. Snovalci novega modela so predvideli, da model združene splošne in šolske knjižnice ustreza lokalnim skupnostim z manj kot 3000 prebivalci. Skupina, zadolžena za razvoj novega modela, je bila sestavljena iz predstavnikov Library Board of South Australia 1 , ministrstva za šolstvo zvezne države Južna Avstralija 2 in združenja lokalnih samoupravnih skupnosti 3 , ki je uživala močno politično podporo in tudi kredibilnost v očeh potencialnih partnerjev. Združene knjižnice so se ustanavljale v obveznih srednjih šolah (secondary schools) ali v t. i. po- dročnih šolah (area schools), ki obsegajo tako osnovno (primary) kot srednjo šolo 4 . Skupina je morala pridobiti podporo lokalne samoupravne skupnosti, ob tem pa pripadnikom lokalne skupnosti tudi predstaviti pomen storitev splošne knjižnice. Projekt je užival zelo močno podporo ministra za šolstvo, zato sodelovanje šol ni bilo vprašljivo. Prenovo oziroma predelavo prostorov šol- skih knjižnic v združene knjižnice sta financirala državna vlada in lokalna samou- pravna skupnost v določenem razmerju. Proces ustanavljanja novih knjižnic je potekal centralizirano, ob podpori in svetovanju ministrstva za šolstvo in Librar- ies Board of South Australia. Po pogajanjih je sledil podpis formalne pogodbe med šolo, Libraries Board of South Australia in lokalno samoupravno skupnos- tjo. Na začetku ustanavljanja združenih knjižnic so veliko vlogo odigrale smer- nice za ustanavljanje in delovanje združenih knjižnic, ki so določale človeške vire, financiranje, odgovornost, razvoj knjižnične zbirke, dostopnost, upravlja- nje in usposabljanje (School/community libraries in rural areas of South Aus- tralia, 1987). Sčasoma pa se je ta centralno vodeni model spremenil predvsem zaradi deregulacije javnega sektorja in razmerja med centralno vlado ter lokalno samoupravo. Lokalna avtonomija je dobila večjo vlogo, okvir pa ji določajo smernice, ki jih sprejema poseben odbor – School community library Commit- tee. Financiranje združenih knjižnic si delijo trije partnerji. Ministrstvo za šol- stvo zagotavlja financiranje delovanja knjižnice za šolsko skupnost. Sem spada šoli namenjeno knjižnično gradivo, šolski knjižničar (teacher librarian), osebje za šolo in lokalno skupnost, šoli namenjeno tehnično opremo ter stroške za vzdrževanje zgradbe. Lokalna samoupravna skupnost zagotavlja dodatna sred- stva na osnovi formule, ki jo določa Libraries Board of South Australia. Avtorica navaja takrat veljavno formulo, in sicer 3500 AUD na celo oziroma začeto tisoči- co prebivalcev. Sredstva prejme lokalni svet upravljanja (»Local Board of Mana- gement«), ki jih lahko uporabi za dodatno financiranje zaposlenih, gradivo, grad- 1 Svet državne matične knjižnice. 2 Education Department. 3 Association of South Australia. 4 V Južni Avstraliji obvezno šolanje traja 12 let, deli se na osnovno šolo, ki traja 7 let, in srednjo šolo, ki traja nadaljnjih 5 let. Vodeb, G. Združitev različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini