Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 38 Za uspeh združene knjižnice je pomembna tudi pravilna promocija, še posebej splošne knjižnice. S promocijo šolske knjižnice v šoli ponavadi ni težav, medtem ko je treba s promocijo splošne knjižnice lokalni skupnosti prenesti zelo jasno sporočilo, da knjižnica ni namenjena samo šoli, temveč vsej populaciji kot sploš- na knjižnica (McNicol, 2006, str. 529–530). Na koncu obravnave dejavnikov uspešnosti moramo omeniti, da so dejavniki povzeti iz raziskav, ki so preučevale združene knjižnice v različnih okoljih. Ra- zumeti jih moramo kot vodilna načela, ki pa lahko imajo izjeme. Zmeraj mora- mo upoštevati tudi konkretno situacijo v določenem okolju, unikatnost zgradbe, osebja in knjižničnih zbirk (Fitzgibbons, 2000). 5.1 Primer zgodbe o uspehu: Južna Avstralija Avstralija, zlasti pa zvezna država Južna Avstralija predstavlja državo z enim od največjih deležev združenih knjižnic. Po podatkih iz leta 1997 deluje na najmanj- šem kontinentu 112 združenih knjižnic, kar pomeni 8 odstotni delež od 1500 izposojevališč splošnih knjižnic, medtem ko so številčno enakovredne potujo- čim knjižnicam. Tolikšno število knjižnic v Avstraliji je rezultat vladne pobude v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je na ta način želela zagotoviti knjižnične storitve na redko naseljenih področjih (Bundy, 1998). Študija iz leta 1984 (Emerton, 1984; cv: Bundy, 1998) je pokazala zanimivo dejstvo, da južnoavstralske združene knjižnice po vrsti kazalcev prekašajo manjše samos- tojne splošne knjižnice na podeželju. Eno največjih zgodb o uspehu združenih knjižnic predstavlja mreža knjižnic v zvezni državi Južna Avstralija. Od 137 splošnih knjižnic v državi jih je kar 46 združenih splošnih in šolskih knjižnic (school community library) na podeželju in tri v mestnih področjih (Little, 1996, str. 31). Večina od slabega milijona in pol prebivalcev Južne Avstralije živi v mestih, največ v glavnem mestu Adelaide (1,1 milijona) in petih večjih mestih z razponom od 30 000 do 12 000 prebivalcev. Ostalo prebivalstvo je relativno redko poseljeno po podeželju in zanj velja za Avstralijo značilna »tiranija razdalje« (tyranny of distance), ki pomeni predvsem probleme, ki jih s sabo prinašajo veliki stroški transporta, telekomunikacij in potovanja. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vlada sprožila pobudo za razvoj knjižnične dejavnosti na podeželju, so tam delovale samo šolske knjižnice in po obsegu ter vsebini zelo okrnjene splošne knjižnice. Glavni izziv oziroma prepreko univerzalnemu dostopu do knjižničnih storitev so predstav- ljali (pre)visoki stroški dejavnosti glede na relativno majhne lokalne skupnosti, ki niso opravičevali vzpostavitve samostojnih splošnih knjižnic. Pri razvoju primerne oblike knjižnične dejavnosti je torej ekonomski vidik možne skupne