Kazalo.pmd

37 združene knjižnice se namreč srečuje s svojevrstnimi izzivi in problemi, ki zah- tevajo ustrezen posluh in razumevanje pri nadzornem telesu. Ravnatelj šole ali oddaljen upravni organ nista najbolj ustrezni rešitvi (Haycock, 2006, str. 494). Isti avtor tudi ugotavlja, da ima združena knjižnica večje možnosti za uspeh, kot pa dve ločeni knjižnici, ki delujeta v istih prostorih druga mimo druge. Knjižnica mora biti na primerni lokaciji in opazna za uporabnike. Prostor mora biti dovolj velik, da zadošča za namestitev gradiva in izvajanje dejavnosti za različne sku- pine uporabnikov. Zagotoviti je treba ločen prostor za odrasle uporabnike in namensko parkirišče. Knjižnica naj bi bila odprta ves čas odprtosti za vse upo- rabnike, tako da delovni čas ne bi bil deljen za uporabnike šolske in splošne knjižnice. Vhoda v knjižnico sta ločena, uporabniki splošne knjižnice vstopajo z ulice, medtem ko imajo šolski uporabniki vhod iz šolskih prostorov (Haycock, 2006, str. 494–495). Sarah McNicol opozarja še na drug pomen lokacije knjižnice, saj dosežemo večjo povezanost z lokalno skupnostjo, če je združena knjižnica locirana skupaj z drugimi ustanovami in storitvenimi dejavnostmi za lokalno skupnost. Knjižnica je tako lahko na primer locirana v kulturnem centru skup- nosti skupaj s športnimi objekti, dvorano za kulturne prireditve, kavarno, poli- cijo itn. Avtorica pritrjuje zgornji ugotovitvi, da ločen vhod v knjižnico, locirano v šoli, pripomore k boljšemu obisku (McNicol, 2006, str. 532). Pomemben dejavnik uspešnosti združene knjižnice predstavlja tudi njena pove- zanost v mrežo knjižnic, ki zagotavlja strokovne nasvete in pomoč, izobraževanje, sistem za avtomatizacijo itn. Organiziranost knjižnične mreže se namreč po državah razlikuje, saj se lahko knjižnice samostojno povezujejo v različne mreže oziroma konzorcije knjižnic (Haycock, 2006, str. 495). Združena knjižnica mora uživati razumevanje in polno podporo ravnatelja ter učiteljev na šoli. Ne zadošča samo podpora na osebni ravni, ampak na ravni šole kot ustanove, ki mora delo- vati v korist združene knjižnice in jo upoštevati pri načrtovanju dejavnosti. Vse prepogosto namreč začetna zagnanost ključnih akterjev splahni, kar je seveda slabo za projekt (Haycock, 2006, str. 495). Avtor nadalje kot pogoj za uspeh knjižnice omenja tudi zaposlitev strokovno izobraženih delavcev, saj bodo ti postavljeni pred zahtevne izzive pri usklajevanju dejavnosti šolske in splošne knjižnice, ki bodo terjali veliko zavzetosti. V nekaterih okoljih predstavlja združena knjižnica edino možnost za zaposlitev strokovno kvalificiranega knjižničarja. Kjer bo zaposlen en delavec ali delavka, naj ima po možnosti knjižničarsko strokovno izobrazbo za šolske in za splošne knjižnice. Odgovarja naj enemu nadzornemu telesu in ne dvema. Potrebno je spodbujati in skrbeti za stalno komunikacijo med vsemi zaposlenimi tako v šolski kot splošni knjižnici, tako da na primer organiziramo redne sestanke itn. Delovanje knjižnice moramo spremljati preko izbranih kazalcev (Haycock, 2006, str. 495–496). Priporoča se, da združena knjižnica odpravi omejitve pri dostopu do tiskanega, avdiovizual- nega in elektronskega gradiva ter da prav tako ne omejuje izposoje (Haycock, 2006, str. 496). Vodeb, G. Združitev različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini