Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 36 Velikost in struktura lokalne skupnosti pomembno vplivata na uspešnost delovan- ja in sploh ustanovitev združene knjižnice. V literaturi se sicer navajajo različne številke, vendar pa avtorji izhajajo iz predpostavke, da območje ne sme imeti prevelikega števila prebivalcev. Haycock tako povzema, da naj bo število prebi- valcev oziroma potencialnih uporabnikov, ki jim je združena knjižnica namenje- na, manjše od 10 000. Poroča, da nekateri avtorji navajajo še manjše številke, najnižji prag se postavlja pri 3000 prebivalcih. Vsekakor pa je združena knjižnica primerna za izolirana območja na podeželju, kjer je pogosto edina možnost za kakršnekoli knjižnične storitve (Haycock, 2006, str. 493). Tudi Fitzgibbonsova ugotavlja, da je število prebivalcev prvi dejavnik, ki ga velja upoštevati (Fitzgi- bbons, 2000). Alan Bundy ugotavlja, da ima knjižnica najverjetnejšo možnost us- peha na podeželskih območjih z okoli 3500 prebivalci (Bundy, 2003). Sarah Mc- Nicol navaja še druge dejavnike, ki prispevajo k ustanovitvi združene knjižnice, kot so izoliranost področja, slabe prometne povezave in neizpolnjevanje pogo- jev za ustanovitev podružnične oziroma krajevne knjižnice (McNicol, 2006, str. 529). Po Woolardu je pomembna tudi povezanost lokalne skupnosti, ki je pri manjši velikosti močnejša in se ne oblikujejo različne nepovezane skupine (Woo- lard, 1980; cv: McNicol, 2006). Združena knjižnica ima večje možnosti za uspeh v šolah, ki so tesneje povezane z okoljem, kjer npr. lokalna skupnost uporablja športne objekte šole ali učenci sodelujejo v dejavnostih lokalne skupnosti (Mc- Nicol, 2006, str. 531). Načrtovanje združene knjižnice naj bo formaliziran proces, ki vključuje vse za- interesirane skupine ob podpori lokalne skupnosti. Treba je jasno razdeliti vloge in odgovornost ter zagotoviti obravnavo vseh odprtih vprašanj. Koristno je opra- viti analizo potreb okolja ter prednosti, slabosti, možnosti in nevarnosti (Hay- cock, 2006, str. 493). Soglasno s Haycockom tudi Sarah McNicol ugotavlja, da se mora pri načrtovanju ustanovitve združene knjižnice vključiti lokalna skupnost, upoštevati se morajo njene potrebe in pridobiti podpora za ustanovitev knjižnice (McNicol, 2006, str. 530). Združena knjižnica naj bo vključena v vizijo lokalne skupnosti (Fitzgibbons, 2000). Že definicije združene knjižnice omenjajo pravno formaliziran dogovor o uprav- ljanju, financiranju ter organizaciji knjižnice skupaj s smernicami za evalvacijo in razdružitev. Dogovor določa vloge in odgovornost obeh strani glede vprašanj upravljanja, varnosti, urnika odprtosti, lastništva prostora, opreme itn. Opredeli tudi razpored in naloge osebja, potek izbora gradiva in financiranja nakupov, določi se način uporabe gradiva, evalvacijske kazalce itn. (Haycock, 2006, str. 494) Po Bundyiju (Bundy, 1998) naj se v dogovoru opredelijo tudi zadeve, ki se bodo izka- zale problematične šele v prihodnosti – predvsem pomanjkanje prostora ob morebitni širitvi knjižnice in primanjkljaj osebja. Haycock tudi ugotavlja, da je koristno oblikovati poseben nadzorni organ oziro- ma upravljalsko telo, ki mu odgovarja direktor združene knjižnice. Pri vodenju