Kazalo.pmd

35 o manjši stopnji združitve, vendar pa je združena knjižnica uspela vzpostaviti novo poslanstvo v korist vseh uporabnikov. Obratno pa zgodba iz Visbyija govo- ri o novi zgradbi in visoki stopnji združitve, vendar tudi o zmanjšanem obsegu oziroma kvaliteti storitev za uporabnike splošne knjižnice. V resnici je šlo za spremembo poslanstva splošne knjižnice v visokošolsko knjižnico (Hansson, 2006). 5 Dejavniki uspešnega delovanja združene knjižnice Pri obravnavi združenih knjižnic v literaturi se kot eno ključnih vprašanj pojav- lja problem dejavnikov uspešnega delovanja združene knjižnice. Zgodovina združevanja knjižnic v različnih država namreč beleži številne neuspešne poskuse združevanja, kjer združena knjižnica ni mogla uspešno izpolnjevati obeh pos- lanstev. Uspešnost delovanja združene knjižnice nikakor ni že vnaprej zagotov- ljena, ampak morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, tako pri organizaciji knjižnice kot v okolju. Povedano nam lepo ilustrira nekoliko lakoničen zaključek študije Larrya Ameya, ki je preučeval 179 združenih šolskih in splošnih knjižnic (school community libraries): »Bilo bi vendarle napačno zaključiti, da v šoli locirana splo- šna knjižnica ne bo nikoli delovala za nobeno skupnost.« (Amey, 1979; cv: Bun- dy, 2006). Preden začnemo razmišljati o ustanovitvi združene knjižnice, velja izpostaviti določene predpostavke, ki bodo usmerjale naše načrtovanje. Alan Bundy opo- zarja na osnovno načelo, da naj bo združena šolska in splošna knjižnica boljša kot vsota njenih delov (Bundy, 2003). Če pozitivni učinki združene knjižnice ne presežejo koristi, ki jih lahko zagotovita vsaka knjižnica z ločenim delovanjem, potem združevanje ni smiselno. Florida State Library je v sedemdesetih letih prejšnega stoletja izvedla študijo (Aaron in Davie, 1977), ki je pokazala, da ni dokazov o nujnem zmanjšanju stroškov pri združevanju. Študija prav tako odsve- tuje združen knjižnični program, če šolska in splošna knjižnica že obstajata. Pač pa vidi možnost uspeha pod določenimi pogoji, če je v lokalni skupnosti knjižnična dejavnost slabo ali pa sploh ni razvita. V dilemi med postajališčem potujoče knjižnice in stalno združeno knjižnico bi večina ljudi na podeželju po vsej verjetnosti izbrala slednjo možnost (Bundy, 2003). Ken Haycock v svojem članku obravnava dejavnike, ki lahko vplivajo na uspeš- nost delovanja združene knjižnice. Avtor izhaja iz pregleda raziskav v literaturi, kjer je identificiral dejavnike, ki se dosledno in stalno pojavljajo, opravil nji- hovo sintezo ter jih smiselno razširil (Haycock, 2006, str. 492–496). Vodeb, G. Združitev različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini