Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 34 kroženje premičnih zbirk v šolah in obiske splošnih knjižničarjev v šolah, koor- dinira projekte ter razvoj učnega gradiva za ravnatelje. Knjižnica pa podpira tudi druge aktivnosti v korist lokalne skupnosti, npr. različna izobraževanja, tečaje, razstave itn. 4 Eno poslanstvo, novo poslanstvo ali dvoje poslanstev? Pri združevanju zlasti že obstoječih knjižnic neizogibno trčimo ob problematiko poslanstva združene knjižnice. Pri tem je seveda veliko odvisno od cilja združevanja, še bolj ključen pa je način združevanja. Joacim Hansson analizira zanimiva primera združevanja splošne in visokošolske knjižnice na Švedskem (Hansson, 2006). Problematiko združevanja knjižnic nikakor ne smemo omejiti le na tehnične ali upravne vidike. Knjižnico opredeljuje poslanstvo oziroma nje- na simbolna vloga v družbi, pri izvajanju poslanstva sledi določenim vrednotam in izhaja iz svoje tradicije. Združevanje knjižnic pa postavi tradicionalno pos- lanstvo knjižnice pod vprašaj, pri čemer je od namena združevanja odvisno, kakšno bo njeno novo poslanstvo. K uspešnem združevanju veliko pripomoreta ustrezen pristop in način izvedbe. Povedano najbolje ilustirira omenjeni šved- ski primer združenih knjižnic v Visbyiju in Härnösandu. V obeh krajih sta se združili splošna in visokošolska knjižnica, združitev se je dogajala v približno enakih okoliščinah. Začela se je na pobudo visoke šole, ki je želela zagotoviti boljše storitve za študente. Pri oblikovanju združene knjižnice v Härnösandu so vse vključene knjižnice sodelovale pri pripravi novega poslanstva, upoštevale so se njihove razlike in način delovanja. Tako so dosegli skupno pripadnost med osebjem različnih knjižnic. Pri načrtovanju knjižnice so upoštevali splošno javnost in različne uporabniške skupine. Nova knjižnica v novi zgradbi je bila predstavljena kot koristna pridobitev za lokalno skupnost, ki obogati mesto, s tem ko v javno demokratično sfero splošne knjižnice vključuje tudi visokošol- sko organizacijo. V novi knjižnici delujejo tri administrativno ločene knjižnice, ki so skupno delovanje, delitev stroškov itn. uredile v medsebojnem dogovoru. Uporabnik delitve ne čuti, saj nudijo storitve enotno. Združevanje splošne in visokošolske knjižnice v Visbyiju pa ni potekalo tako uspešno. Že od začetka so se združevanju upirali uporabniki splošne knjižnice, ki so se čutili zapostavljene, saj so se upravičeno bali, da se bo raven knjižničnih storitev za njih znižala. Združevanje je bilo dejansko zastavljeno s ciljem, bolje zadostiti potrebam vi- sokošolske organizacije. Zgradila se je nova stavba, a odmaknjena od središča lokalne skupnosti in v bližini visoke šole. Za novo knjižnico je značilna visoka stopnja združitve, kjer pa prevladuje visokošolska komponenta. Iz dveh šved- skih primerov lahko izpostavimo zanimiv paradoks. Primer Härnösand govori