Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 44 9 Evalvacija Po mnenju Alana Bundya in Larryja Ameyja je stalna evalvacija združene knjižnice eden od pogojev za uspeh knjižnice, saj nam omogoča zaznati potencialne težave pri njenem delovanju. Knjižnice bi jo praviloma morale predvideti že pri načr- tovanju združitve. Specifika združenih knjižnic nam otežuje evalvacijo, kajti posebni standardi spričo velikih razlik zanje ne obstajajo. Če pa ocenjujemo združeno knjižnico ločeno po standardih za določeno vrsto knjižnice, izgubimo njeno specifiko in sinergične učinke (Bundy in Amey, 2006). Načrtovana eval- vacija mora upoštevati potrebo po stalnem ocenjevanju učinkovitosti in napred- ka knjižnice. Vsaka knjižnica deluje v specifični družbeni, politični in ekonom- ski situaciji, ki jo mora evalvacijska metoda zajemati. Prav tako mora biti upo- rabna v različnih vrstah in velikostih združenih knjižnic, pri čemer ne sme pred- stavljati prevelikega bremena za knjižnico. Iz teh razlogov Bundy in Amey pred- lagata metodo kritičnih dejavnikov uspeha (critical success factors method, »CSF«) (Bundy in Amey, 2006, str. 509). Pri večjih knjižnicah se lahko evalvacija izvede interno, medtem ko pri evalvaciji manjših knjižnic ne moremo brez zu- nanjega izvajalca. Upoštevati moramo mnenja in interese vseh vpletenih strani, tako šole kot splošne knjižnice ter lokalne skupnosti. V prvem koraku se izvede- jo intervjuji s šolsko stranjo – npr. knjižničarjem, ravnateljem in predstavnikom upravnega organa, z namenom ugotoviti cilje šolske knjižnice, pri čemer naj bodo cilji veljavni, uresničljivi in razvrščeni po pomembnosti. Spraševalec ponovi postopek s predstavniki splošne knjižnice. V drugem koraku se v intervjujih s predstavniki šolske strani določi kritične dejavnike uspeha, tj. aktivnosti, ki jih mora knjižnica uspešno izvajati, da bi dosegla cilje. Udeleženci imajo pri tem čas za razmislek, diskusijo in spremembe. Tako kot prej se drugi korak ponovi s predstavniki splošne knjižnice. Tretji korak ponovi postopek določanja kritičnih dejavnikov uspeha na ravni združene knjižnice. Vključuje predstavnike obeh strani, ki postavijo prednostni seznam ciljev na osnovi prejšnjih ločenih sezna- mov. Cilji se ponovno prediskutirajo. Glede na določene dejavnike se v četrtem koraku oblikuje akcijski načrt. V zadnjem koraku pa oblikujemo merila uspeha, ki lahko merijo vložene vire, učinkovitost in rezultate dela. Primer merila za vložene vire bi bila porabljena finančna sredstva za določen tip gradiva, primer merila za rezultat dela pa obisk, število izposojenega gradiva itn. (Bundy in Amey, 2006, str. 508–517). 10 Sklep Ideja združene knjižnice je zanimiva predvsem zaradi možne racionalizacije stroškov izvajanja knjižnične dejavnosti, čeprav ima tudi druge prednosti. Nižji