Kazalo.pmd

43 in pogojih zaposlitve potencialni vzrok trenj v kolektivu. Dogovor mora opre- deliti tudi financiranje združene knjižnice in predvsem jasno opredeliti obveznosti vsake strani za investicije ter programske in materialne stroške ter kolikor je le možno, predvideti tudi prihodnje stroške ali vsaj model delitve. Uskladiti se morata tudi glede nabavne politike. Če je le možno, bosta knjižnici gradivo združili na policah, čeprav bodo zlasti v osnovnih in srednjih šolah nekateri deli knjižnične zbirke ostali ločeni. V tovrstnih knjižnicah se bodo knjižnice dogovorile o poli- tiki dostopa do vsebin na internetu, ki so neprimerne za otroke. Glede knjižnične zgradbe velja omeniti, da združena knjižnica najbolje deluje v namensko zgra- jenih prostorih, ki so v neposredni bližini učilnic. Uporabniki splošnih knjižnic vstopajo skozi poseben vhod, zagotovljene imajo tudi posebne toaletne prostore, zgradba je prometno dostopna. Rešiti je potrebno tudi vprašanje tehnološke in- tegracije, ki je zlasti pereče, kadar se združuje več že obstoječih knjižnic. Tu mislimo predvsem vprašanja računalniške in omrežne opreme ter sistema za avtomatizacijo. Proces združitve prinaša veliko neznank in vsaj na videz nere- šljivih problemov. Če ne dosežemo pri vseh deležnikih pozitivnega in konstruk- tivnega odnosa do problemov, ki jih prinese združitev, smo jo že vnaprej obsodi- li na neuspeh. Cilj ne sme biti zmanjšanje stroškov ali uresničevanje politične iniciative, ampak izboljšava storitev za uporabnike. Čeprav je videti drugače, združena knjižnica v resnici zahteva več delavcev. Osebje mora imeti jasno določeno odgovornost in obveznosti, mora biti predano in prilagodljivo, pri če- mer mora biti uprava odprta za zaznane težave pri izvajanju dejavnosti in spre- jemati predloge za spremembe ter izboljšave. V združeni knjižnici je pomem- bno, kdo je v stiku z uporabniki. Doseči moramo, da se uporabniki obravnavajo enotno in se ne delijo po knjižnicah ter knjižničarjih. Pri vprašanju identitete moramo upoštevati, da gre ne samo za mešanje dveh institucij, ampak tudi kul- tur. Knjižnice se morajo dogovoriti o novi identiteti, ki naj ohrani razpoznavnost prejšnjih, o novem imenu, logotipu oziroma grafični podobi itn. Dogovor o novi identiteti je koristno doseči čim bolj zgodaj (Imhoff, 2001, str. 24–31). V Združenih državah Amerike so nekatere zvezne države izdale smernice za združevanje knjižnic. Namenjene so predvsem udeležencem združevanja in lokalni skupnosti kot podlaga za odločanje o smiselnosti ustanovitve. Obravnava- jo pogoje za uspešno delovanje združene knjižnice ter služijo kot izhodišče za načrtovanje. V spodaj navedenih virih navajamo smernice zveznih držav ZDA Wisconsin, Minnesota in Iowa (Wisconsin Department of Public Instruction, 1998), (Minnesota Department of Education, 2000), (State Library of Iowa, 2006). Zanimive pa so tudi slovaške smernice (Slížová, 2004). Nekatere države so pripravile tudi standarde za združene knjižnice, tu izpostavljamo avstralsko zvezno državo Queensland (Queensland, 2008) in kanadsko zvezno državo Al- berta (Silver et al., 2006). Pri branju smernic in standardov moramo imeti v mis- lih, da so oblikovane za knjižnični sistem države in tamkajšnje okolje. Vodeb, G. Združitev različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini