Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 29 – 47 42 knjižnice in zahteva ločen prostor z ustreznimi viri za izvajanje dejavnosti: npr. postavitev gradiva, računalniške postaje pri skupinskem delu v šolski knjižnici (McNicol, 2006, str. 525–528). 8 Kritične točke združevanja Kathleen Imhoff obravnava postopek združevanja dveh knjižnic in izpostavlja kritične točke ter potencialne probleme, za katere je potrebno najti rešitev (Im- hoff, 2001). Njena priporočila ostajajo na splošni ravni, saj se lahko situacija od države do države po vrsti vidikov zelo razlikuje. Če predstavlja npr. vprašanje sistema za avtomatizacijo v neki državi velik izziv, je lahko v drugi rutinska za- deva, da ne govorimo o različnih zakonodajah, knjižničnih mrežah itn. V vsakem lokalnem okolju najdemo toliko posebnosti, da ga moramo jemati kot unikatno situacijo, ki terja posebno rešitev. Ko se lotevamo načrtovanja združitve, se pre- gledajo poslanstva knjižnic, kjer se ugotovijo, kakšne so razlike med knjižnicami in na katerih točkah se prekrivajo. Priporočljivo je opraviti študijo izvedljivosti združitve, pri tem pa morajo udeleženci premisliti tudi vse alternativne možnosti za nudenje knjižničnih storitev in priti do ugotovite, da je združitev najboljša možnost v dani situaciji. Potrebno je natančno poznati zakonodajo na državni in lokalni ravni ter pravilnike organizacij. Učenje iz izkušenj druge združene knjižnice se lahko izkaže za zelo koristno. Avtorica priporoča, da združujoče strani določijo neko stopnjo v procesu združevanja, t. i. točko brez vrnitve, ko vpletene strani ne morejo več odstopiti od združitve. Točko smiselno opredeli- mo glede na velikost vložka in sprejete obveznosti. V procesu morajo sodelovati vsi deležniki – ne samo knjižnice in njihova nadrejena telesa, organi upravljanja, lokalna samouprava, državni organi itn. –, ampak tudi lokalna skupnost, še pose- bej uporabniki knjižnic in druge zainteresirane skupine, saj bo združitev brez njihove podpore težje uspela. Dogovoru o združitvi mora določiti tudi način upravljanja: kako se bodo sprejemale odločitve in kdo jih bo sprejemal. Vodenje lahko prevzame ena knjižnica oziroma institucija, s tem da dosežeta knjižnici dogovor o obsegu storitev za uporabnike druge knjižnice. Knjižnice se lahko dogovorijo tudi o deljenem modelu vodenja, kjer se določene zadeve v vzajemnem interesu upravljajo skupno, druge zadeve, ki se tičejo samo posamezne knjižnice, pa ločeno. Takšen način vodenja je tudi najtežje izvedljiv. Poleg vodenja knjižnice dogovor določi načine za razreševanje konfliktov in postopke v primeru razdružitve. Knjižnice se morajo dogovoriti tudi o obsegu in kvaliteti storitev združene knjižnice. Doreči morajo uporabniške pravice in obveznosti, ločen ali skupen urnik odprtosti, način posredovanja informacij, pravila izposoje, kakšen dostop bo združena knjižnica omogočala do opreme in dejavnosti, kako bo us- posabljala uporabnike itn. Kadar združena knjižnica zaposluje osebje, ki je uvrščeno v različne plačne sisteme, lahko predstavljajo razlike v nagrajevanju