Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 50 tionally, the relationship between different individual characteristics and individual’s chosen profession or academic area is discussed. In this context, the paper presents how investigation of individual differences can be useful in the design of IR systems. Key words: information retrieval, individual differences, personality traits, cognitive styles, learning styles, academic area, IR systems, design 1 Preučevanje individualnih razlik pri poizvedovanju Za kakovostno načrtovanje sistemov za poizvedovanje oziroma uporabniških vmesnikov, ki so njihov frontalni del, je potrebno znanje z različnih področij. Vse pomembnejše postajajo značilnosti in struktura vmesnikov ter načini, kako posamezniki in skupine pristopajo k informacijskemu procesu oziroma upora- bljajo sisteme za poizvedovanje (za pregled literature glej npr. Vilar in Žumer (2008) in Vilar (2005)). Potrebno pa je tudi poznavanje značilnosti uporabnikov sistemov za poizvedovanje, ki je osnova za razumevanje načinov in vzorcev nji- hove interakcije s temi sistemi ter odkrivanje razlogov zanje. Na področju preučevanja poizvedovanja si kronološko sledita t. i. sistemsko in kognitivno usmerjena paradigma. Poimenovanja paradigem so v določenih primerih tudi nekoliko drugačna. Vakkari (1999) denimo deli študije na sistem- sko in nesistemsko usmerjene. Ne glede na poimenovanje gre za to, da so se štu- dije sprva osredotočale na vidik sistemov za poizvedovanje, kasneje pa na nji- hove uporabnike. Sistemski pristop je doživel precej kritik, posebej zaradi tega, ker se je usmerjal predvsem v učinkovitost sistemov, pri čemer pa ni upošteval informacijskih potreb in drugih značilnosti iskalcev informacij ter razlik med njimi – in zato med njimi pravzaprav ni delal razlik. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih so se raziskovalci pričeli zavedati, da vprašanj o informacij- skih potrebah, poizvedovanju in uporabi informacij ni mogoče obravnavati le s sistemskega vidika. Raziskovalci (npr. Ingwersen, 1984, Borgmanova, 1989) so pričeli poudarjati potrebo po vključevanju spoznanj psihološke stroke pri pri- dobivanju informacij o individualnih lastnostih uporabnikov in upoštevanju značilnosti posameznikov pri načrtovanju in vrednotenju sistemov za poizve- dovanje. Ingwersen (1984 in 1996) je v okviru tega še posebej izpostavljal kog- nitivno znanost in njeno tesno povezanost z informacijsko znanostjo. Z okre- pljenim zavedanjem razlik med uporabniki so se študije postopoma preusmer- ile na proces poizvedovanja z vidika uporabnika, še zlasti na kognitivne procese, ki nastopajo v tem procesu. Ta pristop je dobil poimenovanje ‘kognitivna para- digma’, tudi ta pa je doživela nadaljnji razvoj, saj se je pokazalo, da je pri razisko- vanju informacijskih potreb in poizvedovanja potrebno upoštevati tudi socialni in kulturni kontekst (Vakkari, 1994).