Kazalo.pmd

51 Vilar, P.; Žumer, M. Poizvedovanje in individualne razlike V okviru kognitivne paradigme gre torej za raziskovanje, kateri človeški dejavniki so povezani z uporabo sistemov za poizvedovanje, kako jih ugotavljati, kakšna je njihova vloga pri uporabi sistemov za poizvedovanje ter, kako je mogoče ugo- tovljene individualne značilnosti upoštevati pri načrtovanju sistemov za poiz- vedovanje ali poučevanju njihove uporabe. Upoštevanje teh konceptov pa lahko poleg znanja o interakciji z informacijskimi viri izboljša tudi razumevanje upo- rabe informacij in tvorbo novega znanja (Todd in Southon, 2004). Pregled literature pokaže, da se med koncepti, ki jih raziskovalci preučujejo v povezavi s poizvedovanjem, pogosto pojavljajo osebnostne poteze in značilnos- ti kognitivnega delovanja (npr. kognitivni in učni stili). O tovrstnih študijah bomo več govorili v nadaljevanju. Proces iskanja informacij, kamor seveda sodi tudi uporaba sistemov za poizvedovanje, pa se velikokrat obravnava tudi z vidika kompleksnejših procesov, povezanih s kognicijo, kot npr. reševanje problemov (glej npr. Ingwersen, 1984, Wilson, 1998, Gaslikova, 1999, na slovenskem pa npr. Filo, 1991, Novljan, 1996, 2002) oziroma ustvarjalnost, ki je del procesa reševanja problemov (npr. Kulthau, 1998, Ford, 1999). Reševanje problemov je pogosto opredeljeno kot kognitivna dejavnost, katere začetna faza je prepozna- vanje obstoja problema, vključuje pa korake, ki jih posameznik izvaja, da doseže rešitev oziroma cilj. Gre torej za iskanje in uporabo virov, znanja in metod, ki so posamezniku na voljo, za doseganje določenega cilja (Evans, 1995). Reševanje problemov je povezano z odločanjem (izbiranje določene rešitve med množico potencialnih rešitev), presojanjem (sestavni del odločanja, kjer posameznik na osnovi dostopnih informacij ocenjuje verjetnost, da se zgodijo določeni dogod- ki) in sklepanjem (izpeljava zaključkov na osnovi dostopnih informacij). Pri ustvarjalnosti, podobno kompleksni kognitivni aktivnosti, poleg že opisanih procesov srečamo tudi izvirnost (oblikovanje novih ali drugačnih idej ali rešitev), poleg izvirnosti pa je za ustvarjalnost značilna tudi uporabnost ali koristnost rešitev (Eysenck in Keane, 2005). Ford (1999) poskuša raziskati odnos med značil- nostmi sistemov za poizvedovanje in ustvarjalnostjo. Po njem je ustvarjalnost povezana z razmeroma celostnim in vzporednim procesiranjem informacij, ki temelji na analogijah, tesno pa je povezana tudi z aktivnostjo desne možganske hemisfere. Zaključuje, da večina obstoječih sistemov za poizvedovanje zaradi razmeroma toge strukture ni usmerjena v spodbujanje ustvarjalnosti. Vidiku, ki upošteva kompleksne kognitivne procese, se v članku ne posvečamo zelo podrobno. Osredotočamo se na študije, ki upoštevajo individualne razlike in ne procese, v katerih te sodelujejo. Tako med individualnimi razlikami obravna- vamo osebnostne poteze ter kognitivne dejavnike (kognitivni stili, učni stili, hemisferičnost in stili mišljenja). Na začetku bomo omenili raziskavo Borgmanove (1989), ki je bila med prvimi, ki je identificirala individualne razlike kot dejavnike, povezane z uporabo siste- mov za poizvedovanje, obenem pa je močno spodbudila debate in raziskovanje