Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 52 individualnih razlik pri poizvedovanju, tako v okolju sistemov za poizvedovan- je, Svetovnega spleta, kot tudi v kontekstu informacijskega vedenja nasploh (Chen in Rada, 1996). Študija je preučevala naslednje dejavnike, povezane z načinom poizvedovanja ter uspehom pri uporabi sistemov za poizvedovanje: smisel za tehniko, izkušnje pri uporabi računalnika, individualne značilnosti in izbira določene stroke oziroma akademske discipline. Med individualnimi značilnost- mi je spremljala stopnjo sposobnosti abstraktnega sklepanja, prostorske sposob- nosti, učni stil po Jungu (konkretna izkušnja, abstraktna konceptualizacija) in tip osebnosti po modelu Myers-Briggs (ekstrovertnost-introvertnost, razum-intuic- ija, razmišljanje-občutenje, zaznavanje-presojanje). Glede stroke oziroma akademske discipline je šlo za preprosto razlikovanje med preferenco matem- atičnih ali verbalnih vsebin. Študija je spremljala še število naravoslovno-mate- matičnih in računalniških predmetov, ki jih je posameznik obiskoval v srednji šoli in na univerzi, doseženo povprečno oceno ter iz teh podatkov sklepala na posameznikove izkušnje z računalnikom ter njegova tehnična nagnjenja. Eden od rezultatov je bila potrditev povezave med prostorskimi sposobnostmi in načini uporabe sistemov za poizvedovanje oziroma uporabniških vmesnikov. Ljudje z bolj izraženimi prostorskimi sposobnostmi se bolje znajdejo v okolju grafičnih ali prostorsko usmerjenih uporabniških vmesnikov. Tipi osebnosti se v tej raziskavi niso pokazali kot močno povezani z nobenim vidikom poizvedovanja. Na podlagi svojih ugotovitev avtorica priporoča, naj bi sistem za poizvedovanje ponudil različne vmesnike, prirejene individualnim razlikam ciljne publike. Druga pomembna ugotovitev študije je povezana z izkušnjami pri delu z raču- nalnikom. Te so namreč močno povezane s konsistentnostjo vedenja posamezni- kov pri poizvedovanju. Uporabniki z več tovrstnimi izkušnjami običajno bolj uspešno poizvedujejo. Na podlagi tega je avtorica zaključila, da so razlike v delovanju uporabnikov dovolj predvidljive, da jih je mogoče upoštevati na dveh ravneh: - z izobraževanjem in usposabljanjem uporabnikov, - z načrtovanjem sistemov in uporabniških vmesnikov, ki upošteva značilnosti ciljne publike in ima poudarek na uporabnosti in uporabniški prijaznosti. Chen in Rada (1996) sta v metaanalizi 22 empiričnih študij hipertekstnih siste- mov iz tega obdobja ugotovila, da so raziskovalci v zvezi z iskanjem informacij najpogosteje preučevali prostorske sposobnosti, kognitivni stil odvisnost/ne- odvisnost od polja in učne stile. Do podobne ugotovitve smo prišli tudi po pre- gledu raziskav s področja poizvedovanja, narejenih v zadnjih enajstih letih; pomembnejše prikazujemo v nadaljevanju. Na začetku predstavimo tiste, ki vključujejo osebnostne poteze, v nadaljevanju pa se podrobneje posvetimo študi- jam, ki upoštevajo kognitivne dejavnike, kot so kognitivni in učni stili.