Kazalo.pmd

53 2 Poizvedovanje in osebnostne poteze Kot rečeno, je že Borgmanova (1989) ugotavljala, ali so osebnostne razlike pove- zane z načini poizvedovanja, vendar v svoji raziskavi ni odkrila pomembnejših povezav. Vseeno pa so nekateri raziskovalci kasneje identificirali osebnostne razlike kot dejavnike, povezane s poizvedovanjem. Palmerjeva (1991) je potrdi- la povezanost tipa osebnosti, stila učenja in vedenja znanstvenikov pri poizve- dovanju. Za ugotavljanje osebnostnih lastnosti je uporabila Kirtonov model adap- tor-inovator, ki identificira dve lastnosti. Adaptorje označuje sposobnost prila- gajanja, upoštevanje pravil in usmerjenost v sistematičnost in uspešnejše oprav- ljanje nalog. Inovatorje pa na drugi strani označuje manjša prilagodljivost, ino- vativnost in nesistematičnost pri opravljanju nalog. Potrebno je povedati, da Kirtonov model sicer velja tudi za model kognitivnega stila, a je po Kirtonovih (2003) utemeljitvah povezan z osebnostnimi potezami, ki se pojavijo zgodaj v življenju in so razmeroma trajne in stabilne. V raziskavo je bil vključen tudi model učnih stilov (Honey in Mumford, 1986), ki identificira štiri stile učenja: aktiviste (posameznike, ki se najbolje učijo skozi aktivnost), teoretike (takšne, ki imajo najraje učenje s pomočjo literature), pragmatike (posameznike, ki preferirajo preizkušanje) in reflektorje (ki najraje le premišljujejo o aktivnostih). Palmerje- va je ugotovila dvoje: Posamezniki, ki so glede na oba modela identificirani kot inovatorji in aktivisti, imajo običajno širši in tudi bolj površen pristop k iskanju informacij, k delu pristopajo z večjim navdušenjem in uporabljajo več različnih virov. Tisti, ki so obenem adaptorji in reflektorji, so bolj podvrženi socialnemu pritisku in avtoriteti, nagnjeni so h konformizmu in bolj dvomijo v svoje sposob- nosti, pri poizvedovanju pa so bolj sistematični in metodični. Heinströmova (2000, 2003) je poskušala povezovati model osebnostnih lastnosti velikih pet (Revelle in Loftus, 1992, cv. Heinström, 2000, 2003) z načini učenja in posledično z načini poizvedovanja. Omenjeni model sestavlja pet bipolarnih dimenzij (čustvena stabilnost, energija, odprtost, sprejemljivost in vestnost). Posameznik lahko izraža visoko ali nizko raven oziroma je bolj ali manj nagnjen k enemu od polov posamezne dimenzije. Dimenzija čustvene stabilnosti opisu- je občutljivost na zunanje dražljaje in raven kontrole čustev. Posamezniki z niz- ko ravnjo čustvene stabilnosti so bolj občutljivi in reagirajo bolj čustveno kot taki z visoko ravnjo. Dimenzija energije označuje, kako odprto in družabno ozi- roma bolj vase zaprto in zadržano naravo ima posameznik. Odprtost meri globi- no, širino in variabilnost v posameznikovi domišljiji in željo po doživljanju. Sprejemljivost se povezuje z altruizmom, čustveno oporo in skrbjo za druge v nasprotju s tekmovalnostjo, sovražnostjo, indiferentnostjo, osredotočenostjo nase in ljubosumnostjo. Vestnost pa meri usmerjenost v doseganje ciljev in ob- seg nadzora nad dražljaji ter je kot taka povezana z izobraževalnimi dosežki. Na Slovenskem tega modela ne zasledimo pri raziskavah s področja iskanja infor- macij ali poizvedovanja, vključen pa je bil v raziskavo s področja športne peda- Vilar, P.; Žumer, M. Poizvedovanje in individualne razlike