Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 54 gogike (Cecić Erpič, Boben, Zabukovec in Škof, 2002). Heinströmova je ugotovi- la, da je vsaka od preučevanih dimenzij na določen način povezana s pristopom k poizvedovanju, vendar pa kljub temu priznava tudi povezanost z drugimi de- javniki, kot so npr. kognitivni in emocionalni dejavniki. Na podlagi osebnostnih dejavnikov je identificirala tri tipe poizvedovalnega vedenja : hitri surferji , pregledovalci na široko in potapljači v globino . Za prve je značilen površinski pristop, razmeroma visoka čustvenost, nizka stopnja vestnosti in odprtost za doživljanje. Pregledovalce na široko označuje ekstrovertnost, odprtost za doživljanje in tekmovalnost, pota- pljače v globino pa analitičen, globinski in strateški pristop. Pomen študije leži predvsem v identifikaciji osebnostnih značilnosti kot dejavnikov v individualn- ih vzorcih vedenja pri poizvedovanju. 3 Poizvedovanje in kognitivni dejavniki Pri raziskavah načinov poizvedovanja po podatkovnih zbirkah in svetovnem spletu se zelo pogosto omenja kognitivne dejavnike kot tiste spremenljivke, s katerimi lahko pojasnimo razlike v vedenju posameznikov. Ingwersen (1984, 1996) omenja mnoge kognitivne procese, ki nastopajo pri iskanju informacij, npr. mišljenje, zaznavanje, spomin, prepoznavanje, učenje in reševanje problemov. Ob našem pregledu smo ugotovili, da se večina raziskav s področja poizvedovan- ja, ki upoštevajo individualne razlike, osredotoča na kognitivne stile (načine člove- kovega procesiranja informacij) ali učne stile (uporabo kognitivnih značilnosti pri učenju), pa tudi, da raziskovalci pogosto v eno študijo vključujejo več kot eno skupino kognitivnih dejavnikov. Novejših konstruktov, kot so npr. stili mišljenja (Sternberg, 1998, 1997), je v raziskavah mogoče najti ustrezno manj, kar je seveda do neke mere razumljivo, obenem pa predstavlja tudi izziv za nadaljnje raziskovanje. Naše mnenje je, da si predvsem stili mišljenja kot univerzalna teorija intelektualnega stila vsekakor zaslužijo večjo pozornost tudi v kontekstu iskanja informacij in poizvedovanja. Domnevamo, da gre razloge za manjšo pozornost raziskovalcev na ta konstrukt iskati tudi v okviru samega področja psihologije in pedagogike, kajti tudi tam so učni in kognitivni stili prisotni v večji meri. Seveda pa je to lahko tudi posledica dejstva, da gre za razmeroma nov konstrukt, vpeljan šele konec dvajsetega sto- letja, medtem ko so drugi konstrukti stilov prisotni že vsaj nekaj desetletij. Rele- vantnost in zanimivost stilov mišljenja je v tem, da so poskus integracije drugih kognitivnih konstruktov, reševanja problemov, ustvarjalnosti ipd. Tudi zato do- bivajo v okviru informacijske znanosti vedno večji pomen. Ob pregledu literature smo ugotovili, da se stili mišljenja ali hemisferičnost ne pojavljajo v neposredni zvezi s poizvedovanjem ali informacijskim vedenjem.