Kazalo.pmd

55 V zvezi s stili mišljenja smo naleteli na primere raziskav na drugih področjih, npr. odnosu do informacijske in komunikacijske tehnologije (Zhang in He, 2004), v povezavi z različnimi področji in populacijami, npr. med vodstvenimi kadri v knjižnicah (Hommerding, 2002, Golian, 1998), pri določenih specializacijah, npr. študentih katalogizacije in klasifikacije (Coetzee in de Boer, 2000), pri poučevanju informacijske pismenosti (Woodworth, 2005) ali ugotavljanju socialnih spret- nosti in življenjskih stilov bodočih bibliotekarjev (Kobal Grum in Zabukovec, 2002). Nismo pa našli raziskav, ki bi se neposredno lotevale sistemov za poizve- dovanje, uporabniških vmesnikov ali vedenja pri poizvedovanju. V nadaljevan- ju prikazujemo pregled splošnih značilnosti kognitivnih in učnih stilov ter pred- stavljamo raziskave, ki upoštevajo različne modele teh stilov. 3.1 Splošno o kognitivnih in učnih stilih S konceptom stila v okviru kognitivne psihologije so se ukvarjali mnogi avtorji (glej npr. Riding in Cheema (1991) ter Grigerenko in Sternberg (1995)). Preučevanje kognitivnih stilov sodi na področje študija spoznavnih procesov, kot so zazna- vanje, sklepanje, pomnjenje itd. Gre za “hipotetične konstrukte, ki so jih razvili zato, da bi lahko razložili odnose med dražljaji in odzivi nanje” (Magajna, 1995). Kognitivni stili so opredeljeni kot tipični ali stalni načini reševanja problemov, mišljenja, zaznavanja in pomnjenja, oziroma razmeroma dosledne in trajne in- dividualne posebnosti v spoznavni organizaciji in funkcioniranju posameznika, predvsem v tem, kako sprejema, ohranja, predeluje in organizira informacije in na njihovi osnovi rešuje probleme (Magajna, 1995). Kognitivni stili izražajo širše dimenzije osebnostnega delovanja, ter vključujejo tudi čustvene in motivacijske dejavnike. Raziskovalci (glej npr. Riding in Cheema, 1991) delijo modele kogni- tivnih stilov na dve skupini glede na osnovni dimenziji: holistično-analitično in besedno-predstavno. Ti dve osnovni dimenziji strukturirata način, na katerega ljudje procesirajo informacije in vidijo celoto oziroma posamezne sestavne dele (holistično-analitična dimenzija) in si predstavljajo informacije oziroma razmiš- ljajo v besedah ali slikah (besedno-predstavna dimenzija). Ti konstrukti se na slovenskem razmeroma pogosto vključujejo v raziskave, vendar na področju knjižničarstva in informacijske znanosti zasledimo le eno raziskavo kognitivnih stilov pri knjižničarjih (Senica, 2003). Kot bo razvidno iz pregleda tujih raziskav, se v povezavi s poizvedovanjem sicer najpogosteje pojavljajo stili holistično- analitične dimenzije (npr. odvisnost/neodvisnost od polja (Witkin in Goodenough (1981) ali holist/serialist (Pask in Scott, (1972), Pask (1976)), naletimo pa tudi na nekatere raziskave, ki upoštevajo besedno-predstavno dimenzijo (Analiza kog- nitivnega Stila (Riding, 1991)). Z aplikacijami modelov kognitivnega stila v različnih profesionalnih kontekstih so se pojavile teorije stila, ki temeljijo na aktivnosti oziroma učenju (Rayner in Vilar, P.; Žumer, M. Poizvedovanje in individualne razlike