Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 56 Riding, 1997). Te konstrukte pogosto imenujejo učni stili. Razlika med kogni- tivnimi in učnimi stili je v tem, da gre pri učnih stilih običajno za aplikacije modelov kognitivnih stilov na določeno učno situacijo ali okolje. Učne stile av- torji (npr. Marentič - Požarnik, 2000, Marentič - Požarnik, Magajna in Peklaj, 1995, Sadler-Smith, 2001) opredeljujejo kot značilne kombinacije učnih strategij, ki jih posameznik običajno uporablja v večini situacij. Učni stili poleg strategij, ki so opredeljene kot kombinacije mentalnih operacij, ki jih posameznik uporablja v konkretni učni situaciji, obsegajo tudi čustveno-motivacijske sestavine (cilje, namere) in pojmovanja o učenju (mentalni model učenja) (Marentič - Požarnik, Magajna in Peklaj, 1995). Na področju poizvedovanja se od modelov učnih sti- lov najpogosteje uporabljajo procesno usmerjeni modeli, npr. Kolbov izkustveni učni stil (Kolb, 1976, 1984), Entwistlovi pristopi k učenju (Entwistle, 1979, 1981), in učni stil Honey in Mumford (1986, 1992). 3.2 Kognitivni stili in poizvedovanje Kot rečeno, iz pregleda literature na področju poizvedovanja kmalu postane očit- no, da raziskovalci nekatere modele kognitivnih stilov uporabljajo pogosteje kot druge. Zelo pogosto denimo v raziskave poizvedovanja vključijo kognitivni stil odvisnost/neodvisnost od polja ter holist/serialist. Kognitivni stil odvisnost/ neodvisnost od polja pomeni posameznikovo sposobnost, da premaga vdelane kontekste na področju zaznavanja, oziroma da lahko loči dele od organizirane celote (Witkin in Goodenough, 1981). Glede zaznavanja to ne pomeni le vidnega področja, temveč tudi slušno, taktilno, socialno, oziroma delovanje posamezni- ka kot celote (Peklaj, 1995a). Peklajeva navaja tudi, da posamezniki, neodvisni od polja, lahko presežejo celostno organizacijo zaznavnega polja in iz nje izlušči- jo posamezne dele ter jih tudi reorganizirajo. Osebe, odvisne od polja, pa zaznavajo polje kot celoto in se tudi manj ukvarjajo z njegovo sestavo, oziroma ga jemljejo kot neko danost. Kot navaja Ford (2000), je v kontekstu sistemov za poizvedova- nje in virtualnih okolij zanimiv tudi Paskov model holističnega-serialističnega mišljenja (Pask in Scott, 1972, Pask, 1976). Po Pasku holisti pri učenju težijo h globalnemu in konceptualnemu načinu predelave informacij, serialisti pa k povr- šinskemu in zaporednemu. Če na mentalno strukturo, ki si jo pri predelavi infor- macij zgradi posameznik, gledamo v kontekstu mentalnih modelov, ugotovimo, da je holistični način predelave informacij povezan z mentalno zgradbo, ki temelji na opisih elementov, serialistični pa s tako, ki temelji na postopkih (Ford, 2000). Kognitivne stile se pogosto poskuša povezovati z izbiro načinov gibanja po sis- temu in dela s sistemom, zaznavanjem ustreznosti sistemskega okolja ali motečih dejavnikov, z učinkovitostjo učenja uporabe sistema oziroma izkušnjami pri poizvedovanju (Chen in Macredie, 2002).