Kazalo.pmd

57 Glede navigacije in načinov dela raziskovalci (glej npr. Chen in Ford (1997); Ford in Chen (2001), Palmquist in Kim (2000), Reed in dr. (2000)) ugotavljajo, da splošne značilnosti stila vplivajo tudi na izbiro načina gibanja po sistemu. Od polja odvisni posamezniki želijo imeti bolj celosten pogled na postopek oziro- ma svoje delo in zato več uporabljajo orodja, ki jim omogočajo bolj globalen pristop (npr. glavni meni ali grafične ponazoritve), razmeroma togo sledijo na- vodilom in zaporedju korakov, kot jih določa sistem (ne uporabljajo bližnjic), radi uporabljajo v sistem vgrajene iskalne pripomočke, kot so tezavri in slovarji polja, izvedejo večje število postopkov in radi pregledujejo večje količine za- detkov. Od polja neodvisni pa preferirajo oblikovanje lastne strukture poizve- dovanja in se po sistemu gibljejo nelinearno, več uporabljajo zahtevnejše načine poizvedovanja, ki jim dajo manj zadetkov, a bolj relevantne, usmerjeni so v bolj specifična in podrobnejša opravila in imajo raje delo s posameznimi dokumenti ali njihovimi deli, pri svojem delu pa gredo tudi globlje v hierarhijo sistema. Podobno velja tudi za kognitivni stil holist/serialist (glej npr. Wood, Ford, Mill- er, Sobczyk in Duffin (1996), Ford in Miller (1996), Wang, Hawk in Tenopir (2000)). Holistično usmerjeni posamezniki so bolj kritični do sistemskega okolja in zah- tevnosti postopkov. Poizvedovanja se lotevajo manj podrobno, zato jih tudi ne moti večje število zadetkov, med katerimi je seveda tudi več nerelevantnih. Raje torej pregledujejo večje količine zadetkov, kot da bi oblikovali natančnejše poiz- vedbe. Med delom pa zaznavajo večji občutek izgubljenosti kot serialistični posamezniki in so tudi manj zadovoljni s svojim delom ali njegovimi rezultati. Serialistični posamezniki imajo, enako kot neodvisni od polja, radi poizvedovan- je, ki je sicer zahtevnejše in bolj podrobno, a rezultira manjše število zadetkov, ki so posledično tudi bolj relevantni. Glede izkušenj je že dolgo znano, da različne ravni znanja o tematiki, informacij- ski tehnologiji ali poizvedovanju vplivajo na razlike v informacijskem vedenju. O tem poročajo številne raziskave (glej npr. Borgmanova (1989), Holscher in Strube (2000), Lazander, Biemans in Wopereis (2000)). V kontekstu individualn- ih razlik pa je ugotovljeno, da izkušnje nekako prekrijejo kognitivni stil. Razisko- valci (npr. Palmquist in Kim, 2000, Kim, 2001a in b, Reed idr., 2000) so glede kognitivnega stila odvisnost/neodvisnost od polja ugotovili, da posamezniki, ki so bolj izkušeni pri poizvedovanju, ne izražajo svojega stila odvisnosti/neod- visnosti od polja tako izrazito kot neizkušeni. Vsi izkušeni uporabniki porabijo približno enako količino časa za uspešen zaključek iskalne naloge, medtem ko je za neizkušene uporabnike značilno, da odvisni od polja potrebujejo več časa in korakov in se tudi na splošno težje znajdejo v okolju podatkovnih zbirk. To pome- ni, da je mogoče z ustreznim izobraževanjem vplivati na individualne razlike oziroma nekako nevtralizirati njihov vpliv na poizvedovanje. V eni novejših raziskav (Chen, Magoulas in Dimakopoulos, 2005) so v zvezi s kognitivnim stilom odvisnost/neodvisnost od polja raziskovali tudi preference Vilar, P.; Žumer, M. Poizvedovanje in individualne razlike